Blagovna znamka Šumi praznuje častitljivih 140 let. V ta namen sta družbi Žito in Podravka v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (SEM) svečano otvorili razstavo Šumi 140 let: Bonboni vseh generacij.
Razstava bo na ogled do 17. januarja prihodnje leto in predstavlja bogato zgodovino prve in doslej edine slovenske tovarne raznovrstnih bonbonov.
V SEM v Ljubljani je danes potekalo odprtje razstave ob 140 letnici blagovne znamke Šumi. Razstavo Bonboni vseh generacij sta otvorila gostitelja dogodka Janez Bojc, generalni direktor družbe Žito, d.o.o., in dr. Tanja Roženbergar, direktorica SEM. Na ogled pestre zgodovine prvih in najstarejših slovenskih bonbonov so prišli tudi Rado, Angelika in Peter Hribar, pravnuki Franca in Josipine Šumi. Slednja sta davnega leta 1876 odprla slaščičarsko obrt na Kongresnem trgu v Ljubljani, iz katere se je sčasoma razvila sodobna industrijska izdelava bonbonov.
Rojstvo Šumija leta 1876 je zaznamovala prodaja raznolikih bonbonov, čokolade, peciva, marmelade, malinovca in drugih slaščic. Začetke je pospremilo zahtevno ročno delo v proizvodnji, ki so ga stroji povsem nadomestili šele leta 1964. Ker pa je Šumi že od nekdaj zavezan tehnološkemu napredku in razvijanju novih izdelkov, se je način proizvodnje vseskozi posodabljal.
»Šumi je na številnih področjih opravil pionirsko delo in lahko smo ponosni na dolgoletno skrb za blagovno znamko, ki predstavlja pomemben košček mozaika slovenske dediščine. V svoji 140 letni tradiciji je Šumi deloval na šestih različnih lokacijah, hit, gumi bonbone, pa je izdeloval že od leta 1888 dalje – torej še pred ustanovitvijo današnjih konkurenčnih gigantov. In če so leta 1923 s 30 zaposlenimi letno izdelali 400 ton kanditov in slaščic, jih danes na lokaciji v Krškem izdelajo po 5.000 ton na leto. Šumi bonboni so danes prisotni v 41 državah na vseh kontinentih, proizvodnja pa obsega 15 vrst bonbonov, izdelanih v skladu s svetovnimi prehranskimi trendi,« je gostom ob današnjem dogodku izpostavil Janez Bojc, generalni direktor družbe Žito, d.o.o.
Šumijevi izdelki so rezultat inovativnega pristopa in neprestanega vlaganja v razvoj.
»Leta razvoja in številnih inovacij v času Josipine Šumi in njenih naslednikov so nam dala lepo priložnost in hkrati odgovornost, da lahko njihovo delo nadaljujemo. Tako vseskozi razvijamo nove izdelke v skladu s svetovnimi trendi kategorije in tehnološko posodabljamo proizvodnjo. Ključ do uspeha so seveda tudi naši potrošniki, ki jim Šumijeve izdelke želimo približati ter jim ponuditi to, kar si želijo. Oni so tisti, za katere razvijamo nove okuse in jih razvajamo z vedno novimi sladkimi kombinacijami,« je povedala Jerneja Strmšek Turk, vodja blagovne znamke Šumi. Prepričana je, da je Šumi v svoji 140 letni tradiciji med potrošniki ohranil dobro prepoznavnost in ugled.
Bogata zgodovina Šumijevega delovanja je zajeta v razstavi Bonboni vseh generacij, ki bo v SEM na ogled do 17. januarja prihodnje leto. Po besedah dr. Tanje Roženbergar, direktorice SEM, je razstava nedvomno še en mejnik Slovenskega etnografskega muzeja na poti ohranjanja dediščine blagovnih znamk. Pobuda za pripravo te razstave v SEM je sicer prišla s strani Žita in Podravke, kjer se zavedajo pomena ohranjanja zapuščine uspešne blagovne znamke Šumi in potrebe po njeni strokovni skrbi na muzejski način.
O razstavi!
Razstava Bonboni vseh generacij, ki je nastala ob 140. obletnici Šumija, je posvečena uspešni slovenski blagovni znamki, in je nadaljevanje projekta SEM o dediščini in prihodnosti slovenskih blagovnih znamk iz leta 2010, ki je izpostavljal pomembnost slovenske gospodarske in kulturne dediščino. SEM namreč že od sredine 20. stoletja zbira predmete o gospodarstvu ter njegovih snovnih in nesnovnih sestavinah. Zaveda se pomena pospeševanja védenj in znanja o blagovnih znamkah za nacionalno kulturo in raziskovalni proces od njihovega nastanka, opredmetenih pojavnih oblik, do njihovega medijskega pojavljanja in zgodb potrošnikov.
Za zbrano predstavljeno zbirko predmetov na razstavi Bonboni vseh generacij sta zaslužna kustosinja mag. Adela Pukl in kustos Miha Špiček iz SEM, ki sta več mesecev zbirala pričevalne predmete in gradivo znamke Šumi, ga preučila in predstavila v katalogu razstave. Skozi raziskavo in umestitev v muzejski kontekst sta ustvarila in zapisala nove pomene ne le o materialnih dokazih te znamke (izdelki, embalaže itd.), temveč tudi o njenih nesnovnih sestavinah (spomini, zgodbe itd.).
Na razstavi je predstavljenih več originalnih predmetov, embalaže, dokumentarno gradivo in video z legendarnimi oglasi iz 70. let prejšnjega stoletja. To sta denimo animirani oglas Visoki C avtorja Mikija Mustra iz leta 1968, ali Fru Fru oglas režiserja Jaka Judniča iz leta 1982. Osrednji poudarek razstave je originalna inštalacija v obliki lestenca. Izdelana je iz 4.500 Šumi bonbonov – bonbonov vseh generacij. Teža vseh bonbonov na lestencu je 27 kg, ki jih je 45 ur šivalo 11 ljudi. Za inštalacijo, katere idejo sta zasnovala oblikovalca Saša Kerkoš in Rok Marinšek, so porabili 228 m laksa. Ideja oblikovalcev je bila, da ššššum oziroma šumenje ovitka bonbona ujameta na malo drugačen, inovativen način. Pri tem sta uporabila tudi tipografijo iz Šumijevega logotipa.
*Katalog – zgodovinski pregled Šumi 140 let na povezavi: www.sumi.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
