Stabilnost, kakovost, internacionalizacija, digitalizacija in dober kader so recept za nove gradbene šampione

»Podjetja se morajo vsaj v določenem delu internacionalizirati, torej vzpostaviti temelje zunaj Slovenije, saj bodo le tako lahko preživela prihodnje padce. V Sloveniji javni sektor ustvari okoli 60 odstotkov investicij, kar je skoraj dvakrat toliko kot je navada drugje v Evropi, s tem pa je tudi odgovornost javnega sektorja večja.«

Osrednji dogodek letošnjega kolokvija je bila okrogla miza z naslovom Kako vzpostaviti okolje za domače gradbene šampione, na kateri so sodelovali direktorji oz. predsedniki uprav največjih naročnikov in izvajalcev ter Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Govorniki so se strinjali, da so za uspeh pomembni dober kader, internacionalizacija, kakovostno vodenje, vlaganja v raziskave in razvoj, digitalizacija panoge ter ustvarjanje stabilnega okolja in povrnitev zaupanja.

Direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko je izpostavil, da gradbeništvo potrebuje stabilnost. »Stabilnost mora biti predvidljiva, saj bodo podjetja tako več vlagala v opremo, kadre in inovacije. Treba je postati verodostojen, da ne bo prišlo do večjih nihanj. Tudi če pride kriza, se ne bi smela odraziti v gradbeni panogi, vsaj ne na področju investicij v ceste in železnice, saj je določena dela treba izvesti v vsakem primeru.«

»Dejstvo je, da se omrežje stara, težak tovorni promet že tretjo leto zapored raste s 5-odstotno rastjo, prometne obremenitve in potrebe po obnavljanju so vedno večje,« je dejal dr. Tomaž Vidic, predsednik uprave DARS. Obenem je spomnil, da na panogi ostaja odgovornost za izvedbo del v ustrezni kakovosti, roku in brez ekscesnih aneksov. »Tudi DARS je v preteklosti delil problem panoge, ki je bila stigmatizirana z nekdanjimi t. i. gradbenimi šampioni,« je še dodal.

Po besedah generalne direktorice GZS Sonje Šmuc bo panoga sama pokazala, kaj potrebujemo za kreacijo gradbenih šampionov, GZS pa pri tem sodeluje s tremi združenji. Šmuceva se je ozrla tudi na obdobje gospodarske krize. »V največjem obdobju pregrevanja gospodarstva leta 2007 je bilo veliko podjetij v slabem finančnem stanju in obremenjenih s posojili. Danes stanje ni primerljivo, saj je kondicija podjetij bistveno drugačna. Četudi prihajajo elementi pregrevanja, nas to ne bi smelo ujeti, tako kot nas je 2008.«

Predsednik uprave Pomgrad Igor Banič je izpostavil, da bi morala biti velika naročila prilagojena velikim izvajalcem. »Na večje infrastrukturne projekte bomo pripravljeni, ko bomo razčistili z zgodovino. Prihaja nov rod, ki ima veliko težav, saj sodelavcev ni, branža je stigmatizirana, obenem pa potrebuje več poguma in zdrave pameti.«

»Vsi smo šampioni, ker smo šampioni prilagoditve in preživetja. Gradbena panoga se je od leta 2008 prepolovila, pa vseeno obstala. Usmerjeni moramo biti v razvoj s pametno strategijo rasti,« je dejal direktor Kolektor CPG Kristjan Mugerli. Dodal je, da se slaba konotacija gradbeništva kot panoge zaključuje, pozitiven trend pa vidi tudi pri povečanju vpisa na izobraževalne programe. »Upamo, da bomo tudi s pomočjo države uspeli pametno in uspešno razvijati naša podjetja in celotno panogo.«

Predsednik uprave CGP Martin Gosenca je opozoril, da je problem javnih naročil predvsem sledenje najnižji ceni. »Našemu podjetju bi pomagala uvedba zlatega infrastrukturnega investicijskega pravila, saj bi si tako drznili investirati več v kader in investicije. V Sloveniji na primer ni več ljudi, ki bi znali vrtati predore.«

Harald Versteeg iz agencije nizozemskega ministrstva za infrastrukturo in upravljanje z vodami, Rijkswaterstaat, je dejal, da so ponosni na nizozemske ceste, imajo pa tudi nekaj podjetij, ki bi jih lahko imenovali za šampione.

Predsednik ZAS Slovenko Henigman je izpostavil, da mora biti šampionsko podjetje prisotno tudi na mednarodnem trgu, domače okolje pa ga mora spodbujati in mu pomagati, tako kot bi mlademu športniku. »Obdobja krize nismo izkoristili za delo na regulativi in razvoju. Potrebujemo eno ministrstvo, ki se bo s panogo identificiralo, znotraj njega direktorat za gradbeništvo, saj področje zdaj ureja pet ministrstev.« Henigman je še dodal, da je dobro, da smo v Sloveniji hitri in uporabljamo modele, kot je BIM, vendar izpostavil, da nismo opravili, kar bi že zdavnaj morali, kot primer pa navedel, da nimamo urejenih popisov del. »Najti moramo tudi načine, kako bomo nove tehnologije, pa tudi ideje plasirali na naše ceste,« je še dejal.

Prvi dan kolokvija sta potekali dve tematski sekciji. Prva sekcija je bila namenjena razpravi o osnovnih materialih in zmeseh v asfalterstvu. Govorili so med drugim o testiranjih bitumnov, ki so osnova asfalta, beseda pa je tekla tudi o lepljenju plasti asfalta. Sodelovali so Anja Sörensen iz Eurobitume Deutschland, Markus Spiegl iz energetske družbe OMV, Michael P. Wistuba iz Tehnične univerze Braunschweig ter Roman Bašelj iz Inštituta za gradbene materiale IGMAT.

V sklopu druge sekcije so se dotaknili področja javnega naročanja in vpliva novih tehnologij, med njimi tudi gradbenega modela BIM, ki je bil že vključen v javno naročilo pri predoru Karavanke. Govorili so tudi o zakonskem ogrodju gradbene panoge in o tem, kako nagraditi izvajalce, ki ponudijo kakovostnejše storitve. Beseda je tekla tudi o smernicah idealnega projekta, ki jih je Evropsko združenje asfalterjev (EAPA) zbralo v posebni publikaciji. V razpravi so sodelovali Ronald Blab iz Tehnične univerze Dunaj, generalni sekretar EAPA Egbert Beuving, Veljko Janjić iz Bexel Consulting in odvetnica Vesna Cukrov.

Harald Versteeg iz agencije nizozemskega ministrstva za infrastrukturo in vodne vire Rijkswaterstaat je v ločeni predstavitvi govoril o zelenem javnem naročanju na Nizozemskem. Kot je orisal, na Nizozemskem ne sledijo merilu najnižje cene, temveč nagradijo izvajalce, ki pokažejo inovativnost pri uporabi materialov, energiji, gradnji in logistiki. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je predstavila razloge za zlom gradbene panoge ob zadnji gospodarski krizi. Opozorila je, da je panoga izgubila ugled, kar se kaže tudi v tem, da je težko dobiti kader.

Zgodaj popoldne je potekala krajša predstavitev dejavnosti podjetij iz panoge, med njimi S&P, Saint Gobain, Ro Tehnologija – Interchimica, Cestel in Mapri Proasfalt. Udeležence kolokvija je nagovoril tudi ravnatelj ljubljanske Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Gvido Jager, ki je opozoril, da osnovnošolci niso zainteresirani za gradbene poklice, ker okolje ni spodbudno. »Panoga ne uživa ugleda v medijih, sistem vajeništva ni primeren, štipendije niso spodbudne, hkrati pa jih je premalo. Kot eno izmed rešitev vidim tudi povečanje vpisa otrok iz držav z območja nekdanje Jugoslavije,« je dejal Jager.

Danes poteka drugi dan kolokvija, kjer govorijo še o inovacijah, razvoju in gospodarjenju z vozišči ter o asfaltnih voziščnih konstrukcijah, tehnični regulativi in kakovosti.

Tokratni kolokvij je že 16. po vrsti, prvič pa v nazivu omenja vozišča. »V ime kolokvija smo dodali še vozišča, saj so vse naše aktivnosti povezane prav z vozišči,« je pojasnil predsednik ZAS Henigman.

Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih (KAB) je največje mednarodno srečanje s področja cestne in ostale prometne infrastrukture ter asfalterstva v Sloveniji. V zadnjih letih se ga udeležuje več kot 200 udeležencev iz Slovenije in tujine. Strokovno srečanje poleg bitumnov celovito obravnava asfalt in asfaltersko tehnologijo ter nagovarja tematike s področja načrtovanja, gradnje in vzdrževanja prometnic. Kolokvij je namenjen gradbenim proizvajalcem in izvajalcem, projektantom, inženiringom, laboratorijem in inštitutom, nadzornikom, državni in občinski administraciji, naročnikom ter predstavnikom univerze in drugih izobraževalnih ustanov.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ