Pri Cankarjevi založbi sta v eni knjigi izšli dve noveli Sjóna, letošnjega gosta Fabule: Modra lisica in Fant, ki ga ni bilo. Zgodbi je iz angleščine prevedla Anja Golob, urednica je Ana Ugrinović, oblikovala ju je Sanja Janša.
Sjón (Sigurjón Birgir Sigurðsson, 1962) je eden najpopularnejših in mednarodno uveljavljenih islandskih pisateljev. Svojo prvo pesniško zbirko je izdal pri šestnajstih letih in že kot najstnik sodeloval v nadrealistični skupini Medúsa, ki je pomembno vplivala na kulturno krajino Islandije. Je nagrajevan romanopisec, pesnik, avtor gledaliških iger in filmskih scenarijev ter predsednik islandskega pen-a. Piše tudi besedila za Björk, s katero je med drugim sodeloval pri filmu Plesalka v temi in bil za svoje delo skupaj z Larsom von Trierjem nominiran za oskarja.
Sjóna lahko spoznate na dveh dogodkih v Ljubljani:
- v soboto, 5. marca, ob 20. uri bo Sjón gost Gorazda Trušnovca v Slovenski Kinoteki, ob projekciji filma Plesalka v temi.
- v nedeljo, 6. marca ob 20. uri bo gost literarnega zaključka festivala Literature sveta – Fabula v Klubu Cankarjevega doma. Z njim se bo pogovarjal Dražen Dragojević, glasbena gostja večera bo Katja Šulc ob spremljavi Andraža Mazija in Roberta Jukiča.
Modra lisica
Poči strel. Čudoviti mir divjine odpihne kakor košček papirja. Iz cevi se usuje ploha isker. Smodniški odmev kriči: »čujte moža!« Lisico z bridkim cviležem vrže v zrak.
Leto 1883. Častiti Baldur Skiggason se poda v lov na lisico. Islandska zima. Mraz je, sneži, grozijo plazovi. A mož vztraja. Človek je, z lovom v mislih. Pred tem. Fridrik B. Fridjónnson, zeliščar, kmet iz Brekke ali mož, ki mu pripada Abba, zlorabljeno dekle z downovim sindromom, ki jo je pred leti rešil. Njihova življenja so usodno prepletena in temne skrivnosti bodo naposled prišle na plan. Rahločuten in dramatičen tableau divjega v naravi in človeku.
Novela je prejela nagrado Nordic Council Literature Prize, bila v ožjem izboru za Independent Foreign Fiction Prize in Jan Michalski Prize in je prevedena v 31 jezikov.
Fant, ki ga ni bilo
»Kaj za ena svinjarija pa je to?« Te besede so podkrepljene z udarcem stisnjene pesti, ki fanta podre na tla.
Leto 1918. V ozadju nebo, ki ga žareče razsvetljujejo vulkanski plameni Katle. Kljub grozeči naravni katastrofi, pomanjkanju premoga in divjanju svetovne vojne življenje na ulicah Reykjavika teče kot ponavadi. Tam si šestnajstletni Máni Steinn ogleda vsak nemi film, ki pride v mesto. Večkrat. Ponoči premikajoče slike vpleta v svoje sanje. Podnevi živi na robu družbe in opreza za Sólo G−. Potem izbruhne še španska gripa. Nad prebivalce mesta se zgrnejo temne sence, Máni pa ostaja ujet med imaginarnim svetom filma in kruto resničnostjo družbe, ki ga odločno zavrača. To je zgodba o Islandiji v času globoke preobrazbe, zgodba o izrinjencu v času, ko se življenje in smrt, resničnost in domišljija, skrivnosti in razodetja borijo za prevlado.
Novela je prejela nagrade Icelandic Literary Prize, Cultural Prize for Literature, Icelandic Booksellers' Prize in je prevedena v 15 jezikov.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
