Ob izidu romana Preiskovalec bo med 12. in 14. novembrom 2018 na obisku v Ljubljani Dragan Velikić.
V torek, 13. novembra 2018, se bosta ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature z njim pogovarjala urednik Aljoša Harlamov in prevajalka Đurđa Strsoglavec.
Vabljeni!
Preiskovalec kot najbolj izposojena knjiga!
Preiskovalec je bil leta 2016 najbolj izposojana knjiga v mreži javnih knjižnic Srbije. Eden najprepoznavnejših srbskih pisateljev pa si je ugled doma in v svetu pridobil tudi s svojim publicističnim delom. V slovenščini imamo prevedenih več njegovih knjig, Cankarjeva založba je leta 2014 v zbirki Moderni klasiki izdala roman Bonavia.
Dragan Velikić se je rodil leta 1953 v Beogradu. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na Filološki fakulteti v Beogradu. V obdobju 1994–1999 je bil urednik založniške dejavnosti na Radiu B 92. Pisal je kolumne za NIN, Vreme, Danas, Reporter in Status. Od junija 2005 do novembra 2009 je bil veleposlanik Republike Srbije v Avstriji. Bil je eden vodilnih kritikov Miloševićevega režima, danes pa svoja mnenja objavlja v številnih tujih časnikih in revijah.
Živi v Beogradu kot svobodni umetnik.
Značilen avtorjev slog
V Preiskovalcu materina smrt postane izhodišče za detektivsko brskanje po preteklosti, v otroške in mladostne spomine nanjo in na ljudi, ki so jo obkrožali, na številne (začasne) domove, kjer je bivala družina in kamor je zaneslo pripovedovalca, pa tudi na temno povojno jugoslovansko preteklost. Roman je napisan v značilnem avtorjevem slogu: z živo pozornostjo za detajle, s popolno jezikovno izbrušenostjo in intimno zgodbo, ki bralca ponese s sabo, kakor da bi poslušal glasbo svojega najljubšega benda.
»Vedno si sproščen na tuj račun. To plača nekdo drug.«
Tako je govorila moja mama.
»Če bi bila svetnica,« je nostalgično zavzdihnila, »bi ščitila kuharice, sobarice in služabnice. Sveti Nikolaj je zaščitnik mornarjev, jaz pa bi ščitila služinčad. Samo služinčad ve, kakšen je kdo med svojimi štirimi stenami.«
Sledila je ena od stotih zgodb, ki so zapolnjevale njen spomin. Neki profesor Lolić je imel sina, študenta medicine, ki je rad jedel v postelji. Hrana je padala po posteljnini. Mama je vedno malo pomolčala, zgrožena zaradi prizora popacanih rjuh.
»No, povej, ali kdo normalen jé v postelji. Ta fant je pozneje resda končal v Londonu, naredil je kariero, ampak kaj mu to koristi, če je prostak.«
Ali primer slavnega književnika, v čigar bivšem stanovanju je nekaj časa živela. »Moral bi videti tisti štedilnik, tisto zanemarjeno pečico. Zoglenela in smrdljiva zaradi maščobe. Takšnemu pisatelju ne verjamem. In pika.« (odlomek iz romana Preiskovalec)
