Pri Cankarjevi založbi so izšle zbirka zgodb Vinka Möderndorferja z naslovom Navodila za srečo, zbirka esejev Katje Perat Naredite Ameriko spet obvladljivo in knjiga Je tu kakšen odrasel? nekdanjega grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa. Izšel pa je tudi roman španskega pisatelja Javierja Mariasa z naslovom Berta Isla.
V knjigi Navodila za srečo se daljše novele izmenjujejo s krajšimi, ekspresivnimi zapisi, v vseh pa se zapleteno vrtijo človeška razmerja. Nekatere izhajajo iz stvarne psihologije, ki jo bogatijo poetske zastranitve, krajše zgodbe pa so večinoma poetični zapisi travmatičnih izkušenj posameznikov v različnih obdobjih življenja, so zapisali pri založbi.
Möderndorfer je na današnji novinarski konferenci povedal, da so zgodbe nastajale več let. Ko jih je bilo sedem ali osem, je ugotovil, da se pravzaprav vse ukvarjajo z iskanjem sreče in tako je spontano nastal skupni imenovalec. S to mislijo je nato napisal še dve ali tri, vsem skupaj pa dodal še zgodbi, kjer ni glavna tema sreča.
Knjiga Naredite Ameriko spet obvladljivo prinaša 23 kratkih esejev, ki jih je Katja Perat začela pisati, ko se je avgusta 2016 kot doktorandka preselila v ZDA. V njih pripoveduje o svojem osebnem doživljanju srednjega zahoda, seveda neločljivo povezanem z ameriškim in globalnim političnim in kulturnim dogajanjem - v Misuriju se je namreč znašla ravno v času predsedniških volitev.
ZDA, ki jih opisuje, so trumpovske ZDA, ki poosebljajo jezo od sistema pozabljenega delavstva, obenem so zrasle iz dolge in zapletene družbene zgodovine neke (slabo) izmišljene skupnosti, so zapisali pri založbi. Po besedah urednika Aljoše Harlamova gre za briljantne eseje, ki imajo antropološko, sociološko in tudi literarno vrednost.
Knjiga Je tu kakšen odrasel? je biografska pripoved o 162 dneh, ki jih je Varufakis preživel kot grški finančni minister. Med neizprosnimi, a še bolj nerazsodnimi, enosmernimi pogajanji s trojko glede reševanja Grčije iz primeža dolgov se je bil večkrat prisiljen vprašati, ali se sploh pogovarja z odraslimi; je mar mogoče, da svetovnega reda ne oblikujejo smiselne in preudarne ekonomske in družbene politike, temveč prej otročja trma, nepriznavanje napak in slep boj za ohranitev položaja, so zapisali pri Mladinski knjigi.
Varufakis pa v predgovoru zapiše: Zgodba v tej knjigi ni le svarilo o tem, v kaj se spreminjajo Evropa, Velika Britanija in ZDA; daje nam tudi vpogled v razloge za polom našega sistema in socialne ekonomije. Kot je povedal Harlamov, je v knjigi nekajkrat omenjen tudi tedanji slovenski finančni minister Dušan Mramor, Slovenija pa je omenjena med državami, ki jim trojka grozi, da bodo naslednje doživele usodo Grčije. Knjigo je prevedel Jani Rebec.
Roman Berta Isla prinaša portret žene in moža, katerih medsebojna, globoka notranja povezanost kljubuje še tako nenavadnim življenjskim preizkušnjam. Moški lik ima skrivnosten poklic, očitno je britanski vohun, ki ga tajne naloge zadržijo zdoma tudi po več mesecev. Medtem žena Berta Isla živi svoje življenje v Španiji, venomer v pričakovanju, kdaj se bo vrnil, so vsebino knjige povzeli pri založbi.
Urednik Andrej Blatnik je Mariasov roman opisal kot "virtuozen prikaz stanja negotovosti vsakega posameznika, pa tudi sveta kot celote". Prevajalka Marjeta Drobnič pa je izpostavila družbenokritično komponento v njegovih romanih - v tem primeru opisuje zakulisne igre državnih aparatov, katerih žrtve so posamezniki in njihove družine. Roman po njenih besedah odlikuje pisateljev značilen slog z dolgimi stavki z veliko vejicami. Kot je povedala, si Marias izbere nekaj slik, se skozi roman premika od ene do druge in jih analizira ter na koncu vse skupaj sintetizira; roman se izteče z razkritjem skrivnosti.
Predstavili pa so tudi knjigo Oblak kože barve v BiH rojenega in v Splitu živečega pisatelja Nebojše Lujanovića v prevodu Urbana Vovka.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
