Festival Ljubljana vsako leto nameni del avgustovskega programa muzikalu. V preteklih letih smo si lahko ogledali nekatere največje uspešnice tega lahkotnejšega žanra, ki pa ga nikakor ne gre podcenjevati, saj zahteva od nastopajočih vešče prepletanje igre, plesa in petja, ki ga zmore le peščica umetnikov.
V zadnjem času smo lahko spremljali pretežno slovensko produkcijo, letos pa se obetata uprizoritvi, kakršnih pri nas še ni bilo. Številna zasedba Gledališča LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga prvič prihaja v Slovenijo z literarno navdihnjenima muzikaloma Mojster in Margareta ter Onjeginov demon, ki bo na sporedu 19. in 20. avgusta v ljubljanskih Križankah. Oba muzikala so z glavnimi akterji predstavili tudi na prav posebni predstavitvi za medije.
Muzikal Onjeginov demon črpa snov iz slovitega Puškinovega romana v verzih Jevgenij Onjegin, pri čemer gledalcem ponuja nekoliko drugačen pogled na naveličanega in razočaranega mladeniča, ki je s svojimi nespametnimi odločitvami zagrenil življenje sebi in bližnjim. Zgodba razkriva človekova najgloblja občutja, obenem pa ne pušča prostora za stereotipe in cenzuro. Glasbo je ustvarilo šest skladateljev, pri snovanju muzikala pa so sodelovali tudi najboljši ruski pesniki, koreografi in oblikovalci. Vseh sodelujočih je ogromno. Samo za to, da predstava gladko teče, je treba več kot 60 ljudi, ki skrbijo za popolno uglašenost elementov, kot so gibanje igralcev, glasba, luč, video in posebni učinki, pri čemer pa niti dve izvedbi nista enaki. Vsaka se namreč nekoliko razlikuje od druge zaradi interaktivnosti ter različnih igralskih zasedb in improvizatorskih elementov. Po besedah režiserke predstave Sofie Streisand je v nasprotju s filmom gledališče zvrst, ki se dogaja tukaj in zdaj. Po svoji naravi potrebuje občinstvo, njegov neposredni odziv in energija, ki prihaja iz njega, pa sta vedno pomemben del predstave. Del dogajanja v Onjeginovem demonu zato poteka v avditoriju, tako blizu gledalcem, da se lahko dotaknejo igralcev. To je režiserka opisala z besedami: »Pripeljali smo najboljšo zasedbo. Ivan Ožogin je mednarodna zvezda muzikala s hipnotično odrsko prezenco in karizmo. Anton Avdejev je eden najbolj presunljivih igralcev, kar jih poznam, njegov glas prodira v srce. Teona Dolnikova ima enkraten vokalni razpon in tehnično znanje, po katerih se lahko primerja s pevkami, kot sta Mariah Carey in Adele.«
Muzikal Mojster in Margareta, ki bo v Križankah na sporedu 22. in 23. avgusta, pa je nastal na podlagi istoimenskega fantazijsko-satiričnega romana Mihaila Bulgakova, ki sodi med največje književne mojstrovine 20. stoletja. Bulgakov je ustvaril vrsto pripovednih in dramskih del, ki so bila večkrat prepovedana, velja pa tudi za enega največjih satirikov 20. stoletja. Delo Mojster in Margareta je prežeto s filozofskimi mislimi, ki se zelo poglobljeno ukvarjajo z vprašanji dobrega in zla kot tudi z nasprotjem umetnosti in stvarnosti. Njegove uprizoritve v obliki muzikala se je prvi lotil slavni Andrew Lloyd Webber, a je zahtevni projekt po enem letu opustil. Prevzeli so ga najboljši ruski umetniki in ustvarili nepozabno predstavo, ki s 3D-scenografijo, aromaučinki in dramatičnim vzdušjem potegne gledalca prav v središče dogajanja. Diabolično noto predstave poudarja angažma šestih skladateljev, šestih libretistov, 66 igralcev in 666 kostumov. Sodelujočim je uspelo ustvariti preplet fantazije in resničnosti, ki s pomočjo naprednega tehnološkega pristopa popelje gledalca skozi labirint človeških strasti in ob tem razkriva nekatere skrite pomene velikega romana.
V naslednjem tednu pa bodo na vrsto prišli tudi ljubitelji likovne umetnosti, saj bo v torek na sporedu odprtje razstave kiparskih del Zmaga Posege. V slovenski likovni prostor je akademski kipar Zmago Posega (Postojna, 1959–Šempeter pri Gorici, 2009) vstopal na začetku osemdesetih let preteklega stoletja. Njegova ustvarjalna pot je bila v marsičem posebna, saj je kiparstvo, kot ga je sam videl, od njega zahtevalo veliko – ne samo ustreznega prostora, gline, kamna, kovine, lesa in drugih klasičnih materialov, temveč predvsem globok premislek, jasno videnje in predstavo, nezmotljiv čut za dimenzije, volumen in statiko, površino in prostor. Njegovo kiparstvo je prepoznavno avtorsko in ostaja, kot je zapisal Brane Kovič, »del modernistične paradigme, primer njene kontinuitete v času, ki se ga je prijela oznaka postmodernizma …«. Kustosinja razstave pa je dr. Nelida Nemec.
