Pred 75 leti spodletel najbolj slavni atentat na Hitlerja

Pred 75 leti spodletel najbolj slavni atentat na Hitlerja (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
19. 7. 2019

Pred 75 leti je poskušala skupina zarotnikov pod vodstvom polkovnika Clausa von Stauffenberga z atentatom ubiti nacističnega voditelja Nemčije Adolfa Hitler in tako pripomoči h koncu druge svetovne vojne. Najslavnejši od najmanj 42 poskusov atentatov na Hitlerja je spodletel.

Skupina zarotnikov iz vrst wehrmachta pod vodstvom von Stauffenberga je načrte za atentat na Hitlerja snovala v okviru operacije Valkira, ki je dobila tudi filmsko zgodbo, v kateri je blestel Tom Cruise. Valkire so po nordijski mitologiji bojevnice in nižja božanstva, ki so služile Odinu, vrhovnemu bogu nordijske mitologije.

To ni bil edini poskus atentata na Hitlerja, je pa najbolj znan. V Nemčiji spomin na ta upor proti nacizmu danes štejejo za enega od temeljev povojne republike. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je bil aktualni pogled na spodleteli atentat vedno dober pokazatelj stanja nemške družbe. Tudi ob letošnji obletnici ni nič drugače.

Če so za številne Nemce v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni zarotniki veljali za izdajalce, se je v naslednjih desetletjih to stališče postopoma spremenilo. Nemška kanclerka Angela Merkel je pred dnevi atentatorje na Hitlerja označila za vzornike. Ob tem je pozvala tudi k odločnemu nasprotovanju desničarskemu ekstremizmu.

"Tudi danes se moramo zoperstaviti vsem trendom, ki želijo uničiti demokracijo," je opozorila.

Von Stauffenberg je 20. julija 1944 prinesel bombo v enega od Hitlerjevih štabov, Volčji brlog v takratni vzhodni Prusiji. Nacistični voditelj je atentat preživel, saj je nekdo aktovko, v kateri je bila bomba, nehote premaknil za nogo velike konferenčne mize. Večji del eksplozije je zato odneslo stran od Hitlerja, ki je atentat preživel in jo odnesel le z lažjimi poškodbami. Utrpel je udarnine, odrgnine in lažjo poškodbo bobniča. Sam atentat je sicer zahteval štiri smrtne žrtve in več ranjenih.

Po napadu se je von Stauffenberg z letalom vrnil v Berlin, kjer je v prepričanju, da je Hitler v eksploziji umrl, prevzel nadzor nad vstajo. A že čez nekaj ur se je izkazalo, da je bil v zmoti. Pomembni generali wehrmachta so se vstajnikom odrekli in ostali zvesti Hitlerju.

36-letnega von Stauffenberga in še štiri sozarotnike so še isti večer usmrtili. Hitler je odredil širše povračilne ukrepe, katerih rezultat je bila usmrtitev več kot 4900 ljudi.

Gestapo je med preiskavo ugotovil, da so imeli zarotniki stike tudi z drugimi uporniškimi skupinami znotraj nemške vojske. Kljub temu se je v zgodovinskem spominu uveljavila Hitlerjeva opazka, ki jo je izrekel takoj po atentatu, da je atentat poskušala izvesti "majhna klika" nemških častnikov.

Upor znotraj nemške vojske pred 75 leti ima še danes velik pomen za razumevaje tradicionalnih razmerij znotraj nemške vojske. Tako kot so von Stauffenberg in drugi častniki med drugo svetovno vojno odrekli slepo poslušnost zločinskemu nacističnemu režimu, naj bi tudi za sedanje pripadnike bundeswehra veljalo, da kot državljani v uniformi lahko mislijo s svojo glavo in ne sledijo slepo ukazom.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri