Od prehranske varnosti v 21. stoletju do divjih in nedotaknjenih kotičkov sveta v 360 stopinjah

Od prehranske varnosti v 21. stoletju do divjih in nedotaknjenih kotičkov sveta v 360 stopinjah (foto: National Geographic) National Geographic
21. 6. 2018

National Geographic Slovenija je v polni dvorani Kluba Cankarjevega doma pripravil serijo predavanj z naslovom National Geographic Raziskovanja, v katerih so obiskovalci lahko prisluhnili trem vrhunskim raziskovalcem in članom uredniškega odbora revije National Geographic Slovenija ter dvema fotografoma. O različnih vidikih in rešitvah za bolj zdravo in trajnostno prihodnost so spregovorili dr. Marina Dermastia, dr. Tom Turk in dr. Mihael Jožef Toman. O tem, kako ustvariti navdihujoče zgodbe, tudi z vrhunsko tehnologijo, pa sta govorila urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija Arne Hodalič in švedski fotograf Martin Edström.

V prvem delu dogodka so se predavanja osredotočala na skrb za naš planet. Dr. Marina Dermastia, redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo, je predstavila biološke in zgodovinske okvirje, ki so pripeljali do težav s prehransko varnostjo, in tudi to, kako se z njimi danes spoprijemajo raziskovalci. Iz njenega predavanja: »Svetovna zdravstvena organizacija o prehranski varnosti govori, ko imajo vsi ljudje vedno dostop do dovolj varne in hranljive hrane za zagotavljanje zdravega in aktivnega življenja. Z eksponentno naraščajočim številom prebivalcev je prehranska varnost postala zelo zapleteno področje vzdržnega razvoja, povezanega z okoljem, trgovino in navsezadnje podhranjenostjo. Zagotavljanje varne hrane za vse je tudi pomembna znanstvena usmeritev,« pove Dr. Marina.

Dr. Tom Turk, dr. bioloških znanosti, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, potapljač in popotnik, je opozoril na problem onesnaženja kopenskih, predvsem pa morskih ekosistemov s plastiko ter z njim povezanih rešitvah oziroma zmanjšanju porabe in reciklaži. Dr. Tom: »Plastika je nepogrešljiv material, ki nas dobesedno obdaja na vsakem koraku. Če pa bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da se bomo v njej kmalu zadušili. Vse, kar bi lahko naredili in kar moramo narediti, je, da jo poskušamo v celoti reciklirati, predvsem pa zmanjšati rabo, zlasti tiste, ki se uporablja za embaliranje, saj ta najbolj obremenjuje okolje.«

Rdeča nit predavanja dr. Mihaela Jožefa Tomana, dr. bioloških znanosti in predavatelja na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki je sklenil prvi del predavanj, pa so bile skrite nevarnosti slovenskih voda, ki so nam v veliki meri nepoznane ter jih z obstoječimi postopki čiščenja ni mogoče odstraniti. »V vodah najdemo ostanke fitofarmacevtskih sredstev, veterinarskih in humanih zdravil, motilce endokrinega sistema, naravne in umetne mutagene in kancerogene snovi, težke kovine v nizkih koncentracijah, naravne in umetne hormone. O dejanski nevarnosti teh snovi, ki so stvarnost današnjega časa, vemo razmeroma malo, vplivi na naravo in zdravje ljudi so slabo znani,« zaključuje dr. Jožef.

V drugem delu dogodka so se predavanja usmerila na področje fotografije. Priznani slovenski fotograf Arne Hodalič je kot urednik fotografije pri National Geographic Slovenija strnil nekaj najbistvenejših načel, pomembnih za fotografiranje za reportažo v reviji National Geographic ter pojasnil, kako uredništvo oblikuje reportažo in jo pripravi za objavo. Iz njegovega predavanja: »Revija National Geographic je za vsakega reportažnega fotografa že od nekdaj pojem in zagotovilo ugleda, če mu uspe objava v njej. Izbiranje fotografij (in fotografov) je zagotovo najstrožje v tem segmentu založništva in le redki fotografi na svetu se lahko pohvalijo z objavo v reviji. Seveda za pripravo reportaže veljajo nekatera pravila, način priprave je bolj ali manj določen.«

Dogodek je sklenil priznani švedski fotograf Martin Edström, znan po uporabi interaktivnih tehnik, ki vključujejo 360-stopinjsko fotografijo in virtualno resničnost. Obiskovalce je popeljal v divjino interaktivnega pripovedovanja zgodb in jim zaupal presunljive podrobnosti o tem, kako je s svojo ekipo uspel posneti prvi 360-stopinjski dokumentarni film o divjih levih ter kako je vodil 50-člansko ekipo, ki je ustvarila nagrajeno zgodbo o Son Doongu, največji jami na svetu. "Kot popotnik in fotograf vidim veliko nedostopnih in skritih kotičkov sveta - Himalaja, Vietnam ... kamor koli se odpravim, najdem sledi ljudi in te sledi so v večini - plastika," zaključi Martin.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri