V Dolenjskem muzeju Novo mesto so ob obeležitvi 200–letnice rojstva Primičeve Julije javnosti včeraj predstavili njen domnevno tretji portret. Delo, ki je bilo do sedaj v zasebni zbirki, bo za nedoločen čas razstavljeno na Stalni likovni razstavi Dolenjskega muzeja.
Letos mineva 200 let od rojstva Primičeve julije in v Dolenjskem muzeju so častitljivi jubilej Prešernove nikoli uslišane ljubezni, ki je zadnjih 14 let pred smrtjo živela v Novem mestu, proslavili s predstavitvijo njenega domnevno tretjega portreta.
Pred približno 15 leti je akademski restavrator specialist Viktor Povše dobil naročilo naj oljno sliko sv. Marije Magdalene očisti in popravi manjše poškodbe. Po čiščenju je začel sliko natančneje preučevati in čeprav se mu je zdela kompozicija slike skladna, se nikakor ni strinjal s fizionomijo naslikanega obraza in barvnimi nanosi. S sondiranjem slike in s pomočjo rentgenskih posnetkov je kmalu ugotovil, da je bila preslikana, saj se je za črnim ozadjem skrival arhitekturni element, pod desno roko svetnice pa je bil namesto človeške lobanje šopek vrtnic. S stereo-binokularnim mikroskopom z dvanajstkratno povečavo se je lotil bolj natančnega odkrivanja obraza in vrtnic. Ugotovil je, da je bila slika preslikana kmalu po nastanku, saj originalna barva ni bila ne lakirana ne umazana, preslikava pa se je skorajda spojila z originalno plastiko v eno samo plast.
Po izobrazbi akademski slikar in izkušen restavrator je ob ugotovljenem ocenil, da bi lahko delo pripisali Matevžu Langusu, kar mu je v pismu potrdil tudi eden največjih poznavalcev Langusove umetnosti, pokojni dr. Emiljan Cevc. Ravno on je opazil, da ima upodobljenka nekoliko preveč las, njena obleka pa je zgolj za silo primerna in tako spodbudil restavratorja k nadaljnjemu raziskovanju.
Povše je ob tem postavil tudi zanimivo hipotezo, da naj bi portret predstavljal Prešernovo pesniško muzo Julijo Primic. V Dolenjskem muzeju so se po pridobitvi portreta odkrivanja identitete upodobljenke lotili na nekonvencionalen način. S posebno, komparativno metodo in uporabo biometričnega modula je sodni izvedenec kriminalistično tehnične stroke Gregor Kovač ugotovil, da se ta portret in do sedaj najbolj poznana podoba Primičeve Julije z modrim šalom, ki jo hranijo v Mestnem muzeju, ujemata v 97 značilkah, kar priča o tem, da gre najverjetneje za isti osebi. Zdaj je Julijina podoba tako na ogled tudi v Dolenjskem muzeju. Še naprej pa ostaja odprto vprašanje, zakaj in kdo je portret mlade meščanke kmalu po nastanku preslikal in spremenil v svetnico ter po čigavem naročilu.
Dogodek, na katerem je svoje strokovno mnenje o delih Matevža Langusa podala tudi višja kustodinja Narodne galerije Kristina Preininger, je še eden v nizu tistih, s katerimi se Dolenjski muzej trudi, da bi bogato likovno dediščino čim bolj približal javnosti. S tovrstnim sodelovanjem posameznikov, ki skrbno hranijo likovne zbirke in jih nato ponudijo v varstvo in v ekskluzivno uporabo, je muzeju izkazano tudi veliko priznanje in zaupanje.
Novo na Metroplay: "Gledalci so razlagali, kako naj pustim moža" | N1 podkast s Suzano Lovec
