Ob izidu romana BAKHITA francoske pisateljice Véronique Olmi

15. 4. 2019
Deli
Ob izidu romana BAKHITA francoske pisateljice Véronique Olmi (foto: emka.si, mladinska knjiga)
emka.si, mladinska knjiga

»Nikoli ni mogoče vnaprej vedeti, kaj bo komu prineslo življenje.«

Véronique Olmi (1962) je priznana francoska pisateljica, scenaristka, dramaturginja in igralka. Že skoraj 30 let se udejstvuje v francoskem gledališču, napisala je več dramskih del, ki jih redno uprizarjajo na gledaliških odrih v Franciji in tujini, in je soustanoviteljica gledališkega festivala Paris des Femmes. Svoj prvi roman Bord de mer je leta 2001 izdala pri ugledni založbi Actes Sud in zanj prejela nagrado Alaina Fournierja. Tudi njeni naslednji romani in kratke zgodbe so doživeli uspeh pri domačih kritikih in bralcih, njena dela so zdaj prevedena v več kot 20 jezikov.

Leta 2017 je izdala svoj trinajsti roman – Bakhito. Z njim je navdušila bralce, literarne žirije, blogerje in kritike ter zanj prejela številne literarne nagrade. Bakhita je bila med drugim nominirana za Goncourtovo nagrado dijakov in nagrado femina ter se uvrstila med četverico finalistov najprestižnejše francoske literarne nagrade goncourt. V sklopu projekta »Goncourtova nagrada po izboru študentov«, ki ga v Sloveniji organizira Francoski inštitut, so roman za svojega vzeli tudi slovenski študentje in mu podelili prvo mesto med Goncourtovimi nominiranci leta 2017.

  • »Za vsako stvarjo ostaneta v vesolju spomin in sled, ki se nikoli ne izbrišeta.«

Resnična zgodba o sužnji, ki je postala svetnica

Bakhita je pretresljiva in resnična pripoved s konca 19. stoletja o deklici, ki so jo pri sedmih letih v Sudanu ugrabili trgovci s sužnji. Po večletnem trpljenju pod krutimi gospodarji je postala pestunja pri bogatem italijanskem paru, se spreobrnila v krščanstvo in postala redovnica. Leta 2000 jo je Katoliška cerkev razglasila za svetnico.

Bakhitina zgodba ni neznana. Njene neverjetne izkušnje je za časa njenega življenja popisala ena od nun, ki jo je spoznala v kanosijanskem samostanu; njeni zapisi so izšli pod naslovom Čudovita zgodba in do danes doživeli številne ponatise. O Bakhiti so izdali več biografij, posneli film in televizijsko serijo. V času italijanskega fašizma so jo izrabili za politično orodje za promocijo velike italijanske države; Katoliška cerkev jo še vedno postavlja za zgled svojim vernikom. Pa vendar o Bakhiti v resnici ne vemo skoraj ničesar. Kdo je bila ta neupogljiva ženska, ki je že pri sedmih letih izgubila mater, očeta, brate in sestre; kako se je počutila deklica, ki je v rosni mladosti ostala povsem sama na svetu; kako je mogoče, da je do zadnjega vztrajala pri ljubezni, ko ni v življenju izkusila drugega kot mučenje in sovraštvo?

Ta vprašanja si v izhodišču svojega romana postavlja Véronique Olmi. V želji, da bi presegla pogled zunanjega opazovalca in ujela Bakhitin notranji glas, si prizadeva zgodbo podati z njene plati, to je s plati osebe, ki je pretresljive dogodke izkusila na svoji koži. Iz zgodbe o Bakhiti želi napisati Bakhitino zgodbo. V doživetem jeziku stke ganljivo, na trenutke mučno, pa tudi humorno pripoved, ki bralca posrka v junakinjin svet nepredstavljive notranje moči in trmaste sle po življenju, v katerem kljub nepredstavljivemu trpljenju ohranja ljubezen do drugih in življenjsko radost. Ta mojstrska kombinacija navkljub vsemu vzbuja optimizem in vero v ljudi.

  • »Eno je, kar doživimo, drugo pa, kar smo.«

Véronique Olmi v romanu ostro obsoja nasilje ne le Bakhitinih mučiteljev, ampak tudi rešiteljev, in ves čas spodbuja k razmisleku o človeški naravi, človečnosti, o tem, kaj je v resnici dobro in kaj zlo. V tem pogledu njena pripoved preseže Bakhitino zgodbo in odpira globlja vprašanja o naravi nasilja in suženjstva ter po drugi strani o naši zmožnosti odpuščanja.

Roman je v slovenščino izvrstno prevedla Janina Kos, ki je o knjigi zapisala: »To je roman o neuklonljivosti človeške narave, pa tudi trpka, a še kako aktualna kritika nasilja in rasizma, ki sta, ne glede na geografske ali zgodovinske okoliščine, na žalost vselej prisotna in nespremenljiva.«

  • »Portret, ki te uroči … treba ga je prebrati .« - The Guardian

Véronique Olmi žal odpovedala obisk v Sloveniji

Véronique Olmi je zaradi zdravstvenih težav medtem žal že odpovedala svoj napovedan obisk v Slovenijo.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord