Na odprtju razstave Siva kučma, bela brada

5. 12. 2018
Deli

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so v torek, 4. decembra, ob 18. uri odprli razstavo Siva kučma, bela brada. Razstava je nastala v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in je posvečena 70-letnici praznovanja dedka Mraza. Odprtja razstave se je udeležil tudi dedek Mraz osebno.

Dedek Mraz je pravljično bitje, ki ob novem letu razveseljuje in obdaruje otroke, z dedkom Mrazom pa smo poimenovali sklop številnih kulturnih prireditev za otroke v decembru. Prva praznovanja dedka Mraza zasledimo v letu 1948. Zlasti v večjih mestih je bilo tem prireditvam posvečeno veliko pozornosti. Poleg centralne prireditve v mestu ali kakšnem večjem kraju so bile različne oblike praznovanja tako v podjetjih, šolah in drugih ustanovah; na okrajih so se formirali posebni odbori za praznovanje novoletne jelke, od leta 1953 pa so te prireditve izvajali v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) skupaj z društvi in zvezami po vsej Sloveniji.

Na sestanku aktivistov in sodelavcev pri organizaciji novoletne jelke 19. januarja 1953 na republiški ravni se je razvila tudi daljša diskusija, ali naj bo osrednja figura novoletne jelke uvožena ali domača – dedek Mraz ali kaj drugega. V Kranju naj bi to leto uvedli »očeta Triglava«, v Rušah »Pohorskega drvarja«, na Dolenjskem pa striček izpod Gorjancev.

Na koncu so ugotovili, da se je dedek Mraz med otroki že tako priljubil, da lika ne kaže spreminjati. Praznovanju novoletne jelke je takratna oblast posvečala veliko pozornosti in vsako leto tudi ocenjevala programe prireditev in njihovo izvedbo. Prireditve ob prihodu dedka Mraza naj bi imele javni značaj s poudarkom na kulturi in zabavi, samo novo leto pa na naj bi bil družinski praznik.

Program dedka Mraza se je z leti spreminjal, vedno pa je zajel veliko število otrok. Prva povojna leta so bili obdarovani vsi otroci; najprej na osrednji prireditvi, nato po delovnih organizacijah. Propagirali so skromno obdarovanje ter spodbujali bogate kulturne vsebine prireditev. O prvem sprevodu dedka Mraza poročajo leta 1950 in od takrat tudi o številnih obiskih tega pravljičnega moža v podjetjih, šolah in vrtcih in drugih prireditvah.

Da bi se približali želeni kakovosti in obsegu ter vsebini prireditev, je ZPMS leta 1957 izdala posebno publikacijo Dedek Mraz prihaja, ki naj bi bila v pomoč pripravljavcem prireditev ob prihodu dedka Mraza. V njej so bila besedila za kulturni program – pravljica in pesmice, ki jih je napisal Janez Bitenc; med njimi znamenita Siva kučma.

K publikaciji, v kateri so bila priložnostna besedila, so dodali še nekaj skic kostumov, scenskih elementov, okraskov, modelov za novoletno pecivo in drugo. Osnutke za scenske elemente je pripravil inž. arh. Niko Matul, načrte za okraske in modele za pecivo inž. arh. Jakica Acetto, kostume I. Dularjeva.

Kostum dedka Mraza je nastal po upodobitvi akademskega slikarja Maksima Gasparija. Kožuh je iz ovčje kožuhovine, bele ali rjave barve z navznoter obrnjeno dlako. Sega nekoliko čez kolena, na hrbtni strani pa ima vezenine ali usnjene aplikacije. Vezenina je iz raznobarvne volne ali bombaža, motivi pa so zajeti iz rastlinskega sveta. Vezenine so na hrbtu, spredaj in spodaj, na rokavih v beli, rdeči, zeleni in rumeni barvi. Aplikacije stiliziranih cvetnih listov so iz raznobarvnega usnja ter obrobljene z rdečo, črno ali drugo barvno debelo volneno nitjo. Ovratnik je velik in spredaj polkrožno rezan. Kroj kožuha je nekako oblike H, spodnji del pa zvončasto krojen. Na glavi je polhovka z dokaj visokim robom, štula pa gleda kar precej iznad roba. Za rob polhovke je vtaknjen šopek smrečja, brina, šipka ter trakovi v narodnih barvah. Brki in brada so kratko pristriženi. Ker je mraz, ima dedek Mraz na rokah usnjene ali volnene palčnike. V rokah ima grčavo palico, na katero je pripet enak šopek, kot je na polhovki. Torba, bisaga ali gorenjski cekar mu visi čez ramo ali pa ga nosi na palici. Na nogah ima črne visoke škornje, praviloma zavihane čez kolena.

Kako so dedka Mraza pričakovali in praznovali v različnih krajih po Sloveniji ter kdo je v resnici dedek Mraz – vse to boste videli na razstavi. Ob odprtju bo za najmlajše obiskovalce organizirana delavnica, na kateri bodo ustvarjali in se veselili, obiskal pa nas bo tudi dedek Mraz osebno.

Avtorici razstave sta Majda Struc, Društvo prijateljev mladine Maribor in Iris Furlan, Zveza prijateljev mladine Slovenije.

 

 

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju