Pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS (SSRS) mag. Mojca Štritof-Brus je izrazila upanje, da se bo odprt sodni spor z etažnimi lastniki in upravnikom v Zelenem gaju rešil po mirni poti.
Pojasnila je, da SSRS nima odprtega nobenega sodnega postopka, ki bi bil vezan na projekte, zaključene v zadnjih dvanajstih letih in bi ga sprožili etažni lastniki in upravnik. »Glede reševanja situacije v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, imamo trenutno en sodni postopek vezan na F5.1, ki ga je Sklad sprožil zoper etažne lastnike in upravnika, ki so v nesorazmernem delu neupravičeno vnovčili bančno garancijo za odpravo hipotetičnih napak, ki bi se lahko pokazale v dveletnem jamčevalnem roku na skupnih delih. S tem želimo preprečiti, da bi tamkajšnji upravnik in etažni lastniki neupravičeno porabili denar, ki so ga dobili za hipotetične napake, torej napake na objektu, ki bi lahko potencialno nastale, a do danes niso nastale, zanje pa so vseeno že marca lani vnovčili bančno garancijo na podlagi njihovih izvedenskih mnenj. V SSRS želimo, da ta del denarja vrnejo,« je dejala mag. Mojca Štritof-Brus.
Trenutno ima Sklad od 42 lokacij, kjer je prodajal stanovanja, le na treh mestih odprtih šest sodnih postopkov, od katerih je enega sprožil sam. Pet primerov začetih s strani etažnih lastnikov in upravnika je vezanih na stanovanja in objekte, katerih gradnja in prodaja je bila zaključena do leta 2006. Pri ugotavljanju napak je bistveno ugotoviti, ali izhajajo iz gradnje ali iz nedovoljenih posegov v stanovanje. Ugotovljene napake, ki izhajajo iz gradnje, bo sklad odpravil. Vendar sklad ne bo odpravljal hipotetičnih napak, torej tistih, ki se niso zgodile. Za tovrstne napake je tudi nesprejemljiva vnovčitev prevladujočega dela garancije v višini 992.750,20 evrov.
»Eden od osnovnih ciljev Stanovanjskega sklada RS je skrb za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše. To zagotavljamo z lastnimi investicijskimi projekti in programi za spodbujanje zagotavljanja ponudbe,« je pojasnil direktor SSRS mag. Črtomir Remec in dodal: »Stanovanjski sklad RS se je z letošnjim letom usmeril v zagotavljanje stanovanj za najem, za katerega je po naši oceni povpraševanje zelo visoko. Tega se v Skladu zavedamo, zato je naš cilj v naslednjih projektih v Ljubljani, Kranju, Mariboru in drugih mestih po Sloveniji zagotoviti nova najemna stanovanja za različne skupine prebivalstva.«
Stanovanjski sklad RS je v preteklih desetih letih prodajal stanovanja na 42 različnih lokacijah, v 19 različnih mestih, kar nanese 2.850 stanovanj, ki so bila preko razpisov ponujena v javno prodajo po ceni, od 50 do 20 odstotkov nižji od tržne. Največji del stanovanj je bil prodan v Ljubljani, saj so tam največje potrebe, sledil je Maribor, nato sledijo še manjša mesta. Do leta 2020 je cilj SSRS zagotoviti 2.000 novih najemnih stanovanj, do leta 2025 pa glede na leto 2015 potrojiti njihovo število, da bi dosegli naslednjo prelomno stopničko, 10.000 javnih najemnih stanovanj.
