Mineva 90 let od rojstva Ane Frank

Mineva 90 let od rojstva Ane Frank (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
12. 6. 2019

Na današnji dan mineva 90 let od rojstva Judinje Ane Frank, ki je po svetu zaslovela z dnevnikom, nastalim v času nemške okupacije Nizozemske.

Konca vojne ni dočakala, z zapisi iz časa nacizma, kot ga je doživljala kot najstnica, pa je prodrla v 70 jezikov. V Amsterdamu stoji tudi muzej, ki opominja javnost na grozote holokavsta.

Ana Frank se je rodila 12. junija 1929 v nemškem Frankfurtu. Zaradi naraščajočega antisemitizma in slabih ekonomskih razmer se je družina preselila v Amsterdam, kjer je njen oče Otto ustanovil podjetje, ki je trgovalo s pektinom.

V času nemške okupacije Nizozemske se je družina, da je ne bi odpeljali v taborišča smrti, skupaj s še nekaterimi skrivala na podstrešju hiše v Amsterdamu. Tam je za svoj 13. rojstni dan dobila dnevnik, v katerega je začela zapisovati dogodke, pa tudi svoja občutja in misli.

Dnevnik je Ana pisala od junija 1942 do avgusta 1944. Potem ko so njihovo skrivališče odkrili, so jo sprva poslali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz, nato pa so jo skupaj s sestro Margot premestili v taborišče Bergen-Belsen, kjer je februarja 1945, tik pred koncem 2. svetovne vojne, umrla zaradi tifusa. Stara je bila 15 let.

Njen oče, edini član družine Frank, ki je vojno preživel, je hčerin dnevnik objavil leta 1947. Knjigo so prevedli v 70 jezikov in velja za enega najbolj ganljivih pričevanj vojne. Po svetu so prodali več kot 30 milijonov izvodov, po njej pa so nastale številne priredbe, med drugim gledališke igre, televizijske serije in filmi. Dnevnik Ane Frank je izšel tudi v obliki stripa.

Na njeno življenjsko zgodbo v Amsterdamu spominja muzej, postavljen v hiši ob kanalu, v kateri se je družina Frank skrivala pred nacisti. Ta vsako leto pritegne več kot milijon obiskovalcev. Osredotoča se na njeno življenje, med drugim pa so v njem razstavljeni plakati, ki jih je najstnica lepila na stene skrivališča z namenom, da bi vse malce razvedrila.

V skladu z željo njenega očeta večina sob v muzeju namenoma ostaja kar se le da praznih kot simbol za Jude, ki so se skrivali v tej stavbi, ter hkrati v opomin na 60.000 Judov iz Amsterdama, ki prav tako niso preživeli druge svetovne morije.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri