MGL s premiero Brechtovega Dobrega človeka iz Sečuana

V predstavi isti igralci zasedajo več vlog in v različnih prizorih igrajo različne vloge. Razlika med preoblačenjem glavne junakinje in vseh ostalih je le v tem, da Šen Te postopoma postaja Šuj Ta, pri ostalih pa se menjava vlog zgodi v hipu. Iz prizora v prizor tako vedno bolj dobivamo občutek, da se okrog glavne junakinje suče nekakšna »gmota«, ki se enkrat kaže v takšni, drugič pa v drugačni obliki. – Vselej pa v obliki situacij, ki za Šen Te delujejo kot preizkušnje. – In to vedno hujše preizkušnje – ki podžigajo njeno transformacijo v Šuj Taja.

O zgodbi Dobri človek iz Sečuana!

Trije bogovi stopijo z neba, da bi poiskali dobrega človeka oziroma ugotovili, ali ta na zemlji sploh še obstaja. V Sečuanu jih sprejme prodajalec vode Vang, ki trka na vrata in poskuša najti koga, ki bi bogovom ponudil prenočišče. Vrata se druga za drugimi zapirajo: nihče nima časa, dovolj prostora, dovolj pospravljenega stanovanja. Vang nazadnje potrka pri mladi prostitutki Šen Te, ki bogove sprejme v svojo sobico. Bogovi so zadovoljni, da so našli dobrega človeka, in Šen Te podarijo nekaj denarja, s katerim si kupi majhno trafiko. Namesto da bi se s trafiko preživljala, Šen Te vsak dan zastonj deli riž in pod streho sprejema lokalne reveže in zajedavce, zaradi česar sama vedno težje živi. Da bi preživela, je Šen Te prisiljena v alter ego: preobleče se v moškega, v svojega bratranca Šuj Taja. Šuj Ta je strog in gospodaren; sčasoma iz trafike na kapitalističen način ustvari obrat za predelovanje tobaka, v katerem nekdanji Šen Tejini varovanci postanejo izkoriščani delavci. Čeprav je v nasprotju z njenimi lastnimi prepričanji, Šen Te Šuj Taja prikliče vsakič, ko je v nevarnosti, da bi zaradi svoje dobrote ostala brez vsega. Potem se Šen Te še zaljubi v Sun Janga, sebičnega mladeniča, ki si želi postati pilot, vendar bi za to službo potreboval ves Šen Tejin denar in še več ...

S pisanjem Dobrega človeka iz Sečuana je nemški dramatik, režiser in eden najpomembnejših gledaliških inovatorjev 20. stoletja in nasploh Bertolt Brecht začel v Berlinu leta 1938, delo pa je dokončal pet let kasneje, ko je bil med drugo svetovno vojno že v izgnanstvu v ZDA. Dobri človek je bil še istega leta premierno uprizorjen v gledališču Schauspielhaus Zürich. Delo je napisano po načelih Brechtovega epskega gledališča: v skladu s potujitvenimi efekti igralci namesto vživljanja večkrat neposredno nagovorijo občinstvo, dialoško besedilo pa prekinjajo songi. Brecht piše za dobo, v kateri je vsakršen altruizem v ostrem konfliktu s sistemom, ki narekuje preživetje – za dobo, v kateri ekonomski sistem vzpostavlja moralo družbe. Šen Te se trudi živeti po moralnih načelih svojih bogov, vendar njihova morala nima nobene zveze s funkcioniranjem v svetu, kakršnega pozna sama. Tako je Brechtov komad neizmerno aktualen tudi za današnji čas. V prihajajoči interpretaciji Aleksandra Popovskega bo Dobri človek iz Sečuana okrepljen z dodatnimi songi iz Brechtovega opusa.

Info o predstavi - kdo in kaj?

Dramo s songi v prevodu Urške Brodar je na oder postavil makedonski režiser Aleksandar Popovski. Dramaturginja uprizoritve je Eva Mahkovic. Za likovno podobo predstave so skrbeli: scenografa Numen in Ivana Jonke, kostumografka Jelena Proković in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Avtor izvirne glasbe je Paul Dessau, makedonska zasedba Foltin pa je prispevala dodano glasbo; korepeticije je vodil Jože Šalej. Za jezik je skrbela Barbara Roglej. Kot asistenti so pri študiju sodelovali še: asistentka režiserja Tjaša Črnigoj, asistentki dramaturginje Eva Jagodic in Maša Pelko ter asistenta kostumografke Andrej Vrhovnik in Barbara Vrbančič.

Igrajo Tina Potočnik, Jure Henigman, Branko Jordan k. g., Boris Cavazza k. g., Jožica Avbelj, Lotos Vincenc Šparovec, Anja Drnovšek, Jana Zupančič, Judita Zidar in Gaber K. Trseglav.

Tjaša Črnigoj, fotografije Damjan Švarc

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu