April že dolgo velja za mesec knjige, pred dvema desetletjema je knjiga dobila svoj svetovni dan, 23. april, lani prvič v Sloveniji pa še svojo noč.
Aprila, zlasti okoli dneva knjige in avtorskih pravic, se bo o knjigah spet veliko razmišljalo, pisalo in govorilo, in marsikdo bo opozoril na poročilo o raziskavi »Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji«, ki je bilo javnosti predstavljeno novembra 2014.
45 odstotkov vprašanih je priznalo, da v zadnjem letu ni kupilo niti ene same knjige, in med njimi jih je na vprašanje, zakaj ne, večina odgovorila: »Ker me knjige ne zanimajo.« Da je »nezanimanje za knjige« najpomembnejši razlog bralne (in nakupovalne) abstinence, je zelo zaskrbljujoče, drugi najpogostejši razlog, »ker so predrage«, pa je, priznajmo, vedno priročen, a nemalokrat iz trte zvit izgovor.
Nizka bralna kultura Slovencev in izogibanje knjigarnam danes povzročata skrbi, vsaj zdi se tako, predvsem založnikom in knjigotržcem. Preden se bodo njunih posledic zavedeli tudi drugi, pa utegne biti prepozno.
Dr. Uroš Grilc, prejšnji kulturni minister in zdaj vodja Urada za mladino pri MOL, v članku »Zakaj Slovenci kupimo tako malo knjig?« v 11. številki Mladine opozarja na neposredno povezavo med domačo knjižnico in bralno-nakupovalnimi navadami. »Po Evrostatovi raziskavi iz leta 2007 se je po številu knjig doma 12 članic EU uvrstilo pred Slovenijo. Nič kaj spodbuden rezultat. Domača knjižnica je vrednota, ki jo posameznik posvoji ali ›deduje‹ prek zgleda staršev.« Grilc na podlagi lani izvedene raziskave navede še paradoks, da šolo kot zgled navajajo prav najslabši bralci oziroma nekupci knjig, kar pomeni, da prav pri njih šola, sodeč po rezultatih, ni bila zgled, ki bi pustil trajnejše učinke na bralne navade. Povejmo drugače: otroke vzgojijo v dobre bralce in kupce knjig domače okolje, starši, sorodniki, domača knjižnica. Šola očitno ne. Grilc o tem izčrpno piše v nadaljevanju članka, ki ga zaključi takole: »Dlje ko odlašamo s poglobljeno refleksijo tega, kaj je treba spremeniti in kako, več generacij bralcev izgubljamo. Izgubljamo tudi več kritičnih in izobraženih državljanov. In navsezadnje, če peša bralna kultura neke države, peša njen razvoj vobče.«
Tretjina Slovencev ima doma manj kot 50 knjig. A 50 jih po našem mnenju še ne naredi knjižnice, toliko knjig je samo njen zametek. 200 in več – temu pa bi že lahko rekli mala knjižnica, a takšno ima doma le dobra desetina Slovencev. O tem, kaj pomenijo »knjige pri roki«, smo lahko v mesecih po objavi raziskave bralnih navad Slovencev večkrat brali, dr. Samo Rugelj pa je že leto prej mejo postavil celo krepko čez 200: »Družinska knjižnica z vsaj 500 knjigami v domu neizobraženih staršev (kot je denimo nedokončana osnovna šola) približno enako, včasih pa celo bolj prispeva k za tri leta višji izobrazbi otrok kot visoko izobraženi starši z domom brez knjig in branja. V nekaterih državah daje domača knjižnica še večji pospešek (denimo šest let na Kitajskem), v Ameriki ta znaša nekaj manj kot dve leti in pol, v Sloveniji pa natančno 2,7 leta. Morda je to tista pomembna podrobnost, ki na koncu pomeni razliko med sfaliranim in diplomiranim študentom.« (Imate doma 500 knjig?, Siol, 20. 11. 2013).
Kako hitreje do domače knjižnice? Do 500, 200 ali pa vsaj 50, 20, 10 knjig?
Ena od poti je, da obiščete pravo knjigarno ob pravem času.
Založba Modrijan je lani prvič organizirala »Dneve Modrijanove knjige« v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi 27 v Ljubljani (letos se ji bo pridružila še mala škofjeloška sestra). Tako bodo od ponedeljka, 13. aprila, do sobote, 25. aprila, v obeh kraljevale predvsem Modrijanove knjige. V izložbah, na policah, na prodajnih otokih, na levi in na desni, zgoraj in spodaj pa tudi na tleh – ne bo jih mogoče spregledati. Take za evro ali dva, za četrt, tretjino ali pol cene, cenejše bodo tudi najdražje in najdebelejše, tiste, ki si jih morda že dolgo želite, pa doslej niste imeli prave priložnosti za nakup.
V času »Dnevov Modrijanove knjige« se bomo o knjigah tudi pogovarjali – tako v Ljubljani kakor v Škofji Loki bo več knjižnih dogodkov.
Prvi vrhunec bo gostovanje britanskega zgodovinarja Keitha Lowa, čigar odmevna monografija Podivjana celina je izšla lani v času knjižnega sejma – Lowe bo svojo knjigo predstavil v sredo, 15. aprila, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma, pri tamkajšnjem nakupu knjige pa bo mogoče unovčiti vstopnico za 3 evre. Pogovor pripravlja založba Modrijan v koprodukciji s Cankarjevim domom in v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino.Drugi vrhunec bo »noč knjige«, 23. aprila, ob 19. uri, ko bo v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani razglasitev deseterice za nagrado Kresnik 2015 ter druženje s pisateljicami in pisatelji, nagrajenci, nominiranci in avtorji nekaterih najopaznejših romanov leta 2014. Večer pripravljamo v sodelovanju z Delom.
