V obeležitev svetovnega dneva hrane se je podjetje SPAR Slovenija odločilo pripraviti svojevrsten eksperiment, s katerim so ljudem dali priložnost, da razmislijo o svojem odnosu do hrane. Skupaj s priznanim kuharskim mojstrom Markom Pavčnikom iz restavracije Pavus so razkrili mnoge skrivnosti kuhinje in surovin pod naslovom: Nič ne bo ostalo.
Mimoidoči so bili namreč povabljeni na okusno kosilo, SPAR Slovenija pa jih je navdušil z uporabo nepričakovanih sestavin, ki so jih razkrili šele po koncu obroka. Razkritje razloga in sporočila akcije je na obraz zadovoljnih udeležencev narisalo nasmeh in presenečenje obenem.
Kosilo iz hrane, ki bi jo sicer zavrgli
Eksperiment je potekal v Restavraciji INTERSPAR v Centru Vič. Mimoidoči so bili povabljeni na okusno kosilo, pripravljeno izpod rok vrhunskega chef-a. Po trihodnem meniju so bili udeleženci vidno navdušeni nad kulinarično izkušnjo, ki jim jo je pripravilo osebje Restavracije INTERSPAR. Niso pa vedeli, da se za vsem skupaj skriva veliko pomembnejše sporočilo. Po kosilu je namreč do njih pristopil Marko Pavčnik, chef restavracije Pavus, in jim povedal, da je bil celoten meni sestavljen iz hrane, ki bi jo drugače (po vsej verjetnosti) zavrgli ali pa je ta bila tik pred potekom roka uporabe. Presenečenje, da so lahko takšne jedi zelo okusne, je bilo veliko.
Razmišljate o problemu ostankov hrane?
»S to akcijo smo želeli opozoriti na problem ostankov hrane, katere največji delež proizvedejo ravno gospodinjstva. Skupaj z vrhunskim chef-om Markom Pavčnikom nam je uspelo dokazati, da lahko tudi iz hrane, ki jo mislimo zavreči ali pa je ne uporabimo, ker je tik pred potekom roka, pripravimo okusen obrok. Izredno smo veseli pozitivnih odzivov sodelujočih in upamo, da je bil naš eksperiment korak naprej k boljšemu svetu, z manj zavržene hrane«, so akcijo komentirali v SPAR Slovenija, kjer so v ta namen odprli tudi posebno spletno mesto z nasveti na www.spar.si.
SPAR Slovenija kot velik slovenski trgovec čuti veliko odgovornost do hrane, zato v akciji Donirana hrana že nekaj let sodeluje tudi z dobrodelno organizacijo Zveza Lions klubov, distrikt 129 – Slovenija. Izdelke, ki ob koncu dneva ostanejo neprodani in so varni za uživanje, namreč pripravijo za predajo dobrodelni organizaciji.
Vsak posameznik bi moral premisliti
Chef Marko Pavčnik je ob tem dodal: »Zaradi problema zavržene hrane bi se moralo marsikaj spremeniti v celotni prehranjevalni verigi. Predvsem bi moral vsak posameznik razmisliti, kaj lahko spremeni pri svojem rokovanju s hrano. Doma in v restavraciji se zato trudim privzgojiti spoštovanje do hrane, do pridelovalca, do živali. Razsipnosti ne maram. Osnovno spoštovanje do hrane imam v genih. Že od začetka moje kariere se trudim kuhati po načelu »zero waste« filozofije. Zelenjavo in ostala živila naročam racionalno in skrbim za ustrezno skladiščenje. Prepričan sem, da bi lahko z malo več pozornosti in premišljenosti zavrgli bistveno manj hrane.«
Dan premisleka o odnosu do hrane
Svetovni dan hrane (16. oktober) je dan premisleka o našem odnosu do hrane. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Odgovornost za odpadno hrano večinoma nosijo gospodinjstva, eden glavnih razlogov pa je v pomanjkanju zavedanja in znanja potrošnika o tem, kako pripraviti obrok iz ostankov prejšnjega dne. In kako ravnamo s hrano, pričajo tudi spodnji podatki (vir: stat.si & www.fao.org):
- Kar 1,3 milijarde ton svetovno proizvedene hrane konča med odpadki.
- Na svetu je 820 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane.
- V Sloveniji zavržemo kar 45 % proizvedenega sadja in zelenjave.
- Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (51 %).
- V gostinstvih (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele …) nastane 31 % odpadne hrane.
- Vsak Slovenec na leto zavrže kar 64 kg hrane.
