Združenje Frank je obvestilo javnost, da so prejeli dve ugodeni tožbi na Višjem sodišču v Ljubljani! Zadnji sodbi sta po njihovem mnenju še en dokaz, da je šlo za sistemsko napako pri trženju produkta kreditov v švicarskih frankih, zaradi česar je nujno, da vlada in politika poiščeta sistemsko rešitev za vse kreditojemalce.
Višje sodišče v Ljubljani naj bi tako ponovno ugotovilo, da banke do kreditojemalcev niso ravnale korektno, saj niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti.
V Združenju Frank tako ponovno pozivajo vse politične stranke, da pristopijo k reševanju te problematike skozi predlagan zakon. Predvsem gre za zagotovitev pravnega varstva vsem oškodovancem, saj si tožbo na sodišču lahko privošči le manjši del oškodovanih kreditojemalcev. Tožbe so drage, vedno več kreditojemalcev pa so ti krediti spravili v finančno kalvarijo.
V prvi sodbi je sodišče zavzelo stališče, da bi sodišče prve stopnje lahko odločalo o vseh delih tožbenega zahtevka, vključno o ničnosti pravnih poslov kot o predhodnem vprašanju, kar pa ni storilo zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča za sojenje. Pritožbi so ugodili v celoti. V drugi sodbi je Višje sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zoper zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.
Ključna izhodišča pritožbenega sodišča ob odločanju je mogoče povzeti v nekaj stavkih. Višje sodišče meni, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je toženka kot banka svojo pojasnilno dolžnost v celoti izpolnila in da pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno raziskalo, ali do bili tožnik seznanjeni s tveganji, na katera je opozarjala Banka Slovenije pred sklenitvijo kreditne pogodbe, pri čemer je sledilo stališčem Sodišča EU, da je treba ob presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja upoštevati vse okoliščine, ki jih je banka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe.
V tem kontekstu je pritožbeno sodišče izpostavilo utemeljenost pritožbenih navedb, da vsebine opozoril Banke Slovenije sodišče prve stopnje sploh ni ocenilo. Sodišču prve stopnje je tudi naložilo, naj presodi kakšna je ustrezna konkretna sankcija kršitve pojasnilne dolžnosti banke, in sicer, ali je to absolutna neveljavnost (ničnost) celotne pogodbe ali pa delna ničnost oz. izpodbojnost zaradi napak volje ali pa odškodninska odgovornost banke.
Pritožbeno sodišče je sodišču prve stopnje naložilo tudi, naj se v ponovljenem sojenju ponovno opredeli do podrednega tožbenega zahtevka na razvezo pogodbe.
V Združenju Frank ugotavljajo, da je nedvomno zaznati bistvene premike v sojenju. Ugotavljajo, da se sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani oblikuje v korist potrošnikov, s čimer je začelo pred tem Višje sodišče v Mariboru. Tudi zato upajo, da bodo tudi prvostopenjska sodišča pogledala v bistvo problema in vzpostavila ustrezno sodno prakso.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
