Cankarjeva založba z Modernimi klasiki tudi del balkanske sage Starova Čas koz

Cankarjeva založba z Modernimi klasiki tudi del balkanske sage Starova Čas koz (foto: Cankarjeva založba) Cankarjeva založba
Vir: STA
19. 7. 2019

Cankarjeva založba je po napovedih urednika Andreja Blatnika v zbirki Moderni klasiki postregla z novimi deli, ki zastavljajo vprašanja in odpirajo diskusije. Sveži prevodi iz svetovne literarne zakladnice, ki so kot nalašč za poletno branje, so Čas koz Luana Starove, Načini smrti Zakesa Mdaja in 353. člen kazenskega zakonika Tanguya Viela.

V prevodu Aleša Mustarja je prvič v slovenščini izšel roman Čas koz makedonskega pisatelja albanskih korenin Luana Starova, sicer avtorja največje sage v makedonski književnosti. Avtorica spremne besede k delu Lidija Dimkovska je povedala, da Čas koz predstavlja klasiko makedonske književnosti in je bila doslej objavljena že v več kot 20 jezikih. Kot so zapisali pri založbi, gre za "polifonični, zgodovinski, alegorični, folklorni in fantastični roman, ki na tragikomičen način opisuje življenje v Makedoniji po drugi svetovni vojni".

Čas koz je druga knjiga iz pisateljeve balkanske sage, v katero je sicer uvrščenih več del, nastalih po letu 1992. Lidija Dimkovska je razkrila, da se roman začne leta 1948, ko je Tito prekinil sodelovanje s Stalinom, in predstavlja, kako je ta zgodovinski trenutek vplival na makedonsko realnost. Oblasti začnejo tedaj kmečko prebivalstvo vabiti v mesta, z ljudmi pa v mesta pridejo tudi njihove koze. Kmalu odredijo zakon, po katerem je treba začeti koze kot največje sovražnice socializma iztrebljati. Tako se začne "boj za kozo", ki po besedah avtorice spremne besede lahko predstavlja tudi neke vrste kontrarevolucijo.

cankarjeva

Če Čas koz po besedah Blatnika priča o času, ki smo ga živeli, pa roman 353. člen kazenskega zakonika francoskega pisatelja Tanguya Viela govori o sedanjosti ter tudi o prihodnosti. Aleš Berger je spomnil, da so slovenski bralci avtorja že spoznali z delom Pariz-Brest, tokrat pa bodo lahko ponovno v njegovem prevodu prebrali Vielov najnovejši roman, ki je v francoščini izšel pred dvema letoma. Delo določa prvoosebna pripoved 50-letnega obtoženca pred preiskovalnim sodnikom. Obtoženec nekega dne namreč izpluje v dvoje, v čolnu pa se vrne sam.

Avtorica spremne besede k Vielovemu delu Anja Radeljac je dejala, da je v ospredju tema, v kakšnem odnosu je nasilje do zakona. Pred bralca med drugim postavlja vprašanje, kdaj je mogoče storilcu nasilnega kaznivega dejanja kazen omiliti na podlagi okoliščin, zaradi katerega ga je storil. Obtoženec, odpuščeni oskrbnik parka, v delu preiskovalnemu sodniku namreč pripoveduje zgodbo o slepariji umorjenega tajkuna, katere žrtev je bil po njegovih besedah pravzaprav sam, skupaj z drugimi prebivalci mesta Brest.

Bero zaokrožuje prvi slovenski prevod dela sodobnega južnoafriškega literata Zakesa Mdaja z naslovom Načini smrti. Urednik knjige Aljoša Harlamov je dejal, da so delo sprejeli v program na predlog prevajalca Andreja E. Skubica. V ospredju romana je Toloki, poklicni žalovalec, ki na enem od pogrebov naleti na znanko iz otroštva Norio, ki je že drugič pokopala sina.

Po besedah Harlamova roman predstavlja Tolokijevo ljubezensko zgodbo, hkrati pa zgodbo njegove družine ter družine njegove izbranke. V ozadju te osebne zgodbe pa se bralec seznani tudi s širšo družbeno-politično zgodbo Južne Afrike, ki je v obdobju po koncu apartheida ujeta v vrtinec nasilja, korupcije, revščine in propadanja sistema.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri