Čajanka z Manco Košir o avtobiografijah Očetovina in Na dolge proge!

3. 4. 2017
Deli
Manca Košir (foto: facebook.com/manca.kosir)
facebook.com/manca.kosir

Vabljeni ste na Čajanko z Manco Košir, ki bo v torek, 4. aprila, ob 18. uri v Konzorciju. Tokrat nas čaka pogovor o avtobiografijah Očetovina in Na dolge proge.

Aprilska Čajanka z Manco bo po marčevski ženski intonaciji spregovorila o dveh presunljivih moških avtobiografskih delih: Philipa Rotha Očetovina in Sama Ruglja Na dolge proge. Gosta bosta zakonca, avtor dr. Samo in Renate Rugelj, urednika in založnika založbe UMco, ki izdaja tudi priljubljeno revijo o knjigah BUKLO.

Odlomka za okus

Philip Roth Očetovina :

Nato je kakšnih šest tednov pozneje neke noči, približno ob štirih zjutraj, prišel k meni v beli mrtvaški srajci s kapuco, da bi mi jih napel. Rekel je: »Moral bi me pokopati v obleki. Narobe si storil.« Zbudil sem se s krikom. Izpod mrtvaškega ogrinjala je z njegovega mrtvega obraza kukalo ven samo njegovo nezadovoljstvo. In njegove edine besede so bile očitek: na pot v večnost sem ga poslal v neprimernih oblačilih.

Zjutraj sem ugotovil, da je meril na to knjigo, ki sem jo, v skladu z nespodobnostjo mojega poklica, pisal vse obdobje njegove bolezni in umiranja. Sanje so mi pripovedovale, da bom vsaj v njih, če že ne v svojih knjigah in svojem življenju,trajno ostal njegov mali sin, z vestjo malega sinka, tako kot bo on v sanjah živel naprej ne le kot moj oče, temveč kot oče vseh očetov, ki izreka sodbo prav o vsem, kar naredim.

Ničesar ne smeš pozabiti.

Samo Rugelj Na dolge proge:

Zmeraj več časa je preživljal v antikvariatih. V njih je iskal knjige, ki so jih v njegovi založbi izdali v minulih štiridesetih letih. Iz tega, koliko knjig lastne založbe je našel in kakšno ceno so imele v svojem drugem življenjskem ciklu – ciklu rabljenih knjig --, je poskušal ovrednotiti svoje delovno življenje.

(...)

V zadnjih letih, ko se je njegova generacija počasi začela poslavljati, je tleče upanje, da njegovo življenje in delo nista bila zaman, naraslo v majhen ogenj, saj je bilo v antikvariatih še manj njihovih knjig kot poprej. To je imel za dobro znamenje. (...)

Knjige so se mu vedno zdele kot Michelangelovi kipi. Michelangelo je trdil, da je kip že skriti v kamnitem bloku in da ga mora samo izklesati iz njega. On pa je trdil, da je v začetnem oddanem knjižnem besedilu, bodisi izvirnem rokopisu bodisi v prevodu, že skrita končna, popolna, idealna različica knjige, ki jo je treba le najti, kar pomeni izrezati iz prvotnega besedila tisto, kar je nepotrebno in napačno, in dodati tisto, kar manjka.

Čajanka z Manco Košir

Zanimive dogodke z Mladinsko knjigo v Konzorciju lahko spremljate tudi na spletni povezavi www.mladinska.com

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec