Čajanka knjižnih blogerk in blogerjev v Beletrinini knjigarni

Čajanka knjižnih blogerk in blogerjev v Beletrinini knjigarni (foto: Kreativna baza) Kreativna baza
22. 2. 2019

V četrtek, 21. februarja, so se v prostorih Beletrinine knjigarne na Novem trgu 2 srečali ustvarjalci slovenskih knjižnih blogov.

V Sloveniji aktivno deluje več kot dvajset knjižnih blogov, a kot pravijo njihovi ustvarjalci, je srečanj, na katerih bi videli tudi obraze, ki jih ustvarjajo, malo oziroma skoraj nič. Zato so zelo pohvalili pobudo založbe Beletrina, saj takšna srečanja omogočajo izmenjavo idej, mnenj in iskanje novih načinov delovanja, ne le med samimi pisci blogov, temveč tudi med pisci in založbami. Na včerajšnjem pogovoru je bilo zastavljeno marsikatero vprašanje o vlogi založb na eni strani in vlogi blogerjev na drugi, predvsem z vidika privabljanja širšega kroga bralcev in razvoja občinstva.

Tako založbe kot knjižni blogerji namreč delujejo z enakim ciljem, kako knjigo približati bralcem. S povezovanjem je ta cilj veliko lažje uresničljiv. Čajanke so se udeležili ustvarjalke in ustvarjalci knjižnih blogov; Booknjiga, Literarna lekarna, Naočnik, Literarnica, Knjižna polička, Peripetije, Knjižne čarovnije, Gospodična knjiga, Sabinino branje in Primož Šturman.

Kot je bilo slišati, je za uspešno promocijo branja ključnega pomena izstopiti iz ustaljenih praks nagovarjanja bralcev, saj se za marsikoga svet literature zdi precej oddaljen. Knjigo je treba približati občinstvu na poljuden način in najti pristope, ki bodo vzbudili zanimanje tudi pri ljudeh, ki doslej niso brali. Veliko je bilo govora o nagovarjanju mladih in novem načinu komuniciranja, ki se vzpostavlja v svetu digitalne tehnologije. Da bi knjigo približali mladim, jo moramo predstaviti na način, ki jim je zanimiv in z inovativnimi pristopi uporabljati nove spletne platforme, kot so Youtube in Instagram.

Tako večina knjižnih blogerjev poleg bloga uporablja tudi druga orodja, ki jim omogočajo večjo vidnost in druge načine vzpostavljanja stika s svojimi bralci. »Pisanje je zelo tradicionalna oblika, medtem ko je za pogovor, dialog o knjigah Instagram recimo veliko bolj primeren,« meni Vesna Teje, študentka filozofije, ki je nedavno odprla Instagramov profil Naočnik, kjer objavlja zaznamke knjigoljubov o literaturi in svetu nasploh. Temu pritrjuje tudi Alenka Štrukelj, avtorica bloga Literarna lekarna, ki pravi, da zanjo blog predstavlja le eno izmed platform, komunikacija z bralci pa poteka predvsem preko družbenih omrežij, kot sta Facebook in Instagram.

Knjižni blogi sicer lahko vplivajo na mnenja ali celo bralne navade ljudi, vendar ta potencial pri nas še ni izkoriščen na način, kot to lahko vidimo v svetu modnih ali lepotnih blogov. »Knjižni blogerji smo precej posebna vrsta, saj so tudi naše vsebine drugačne od popularnih modnih ali lepotnih. Tudi najbolj brani knjižni blogi ne dobijo plačanih objav, njihovi avtorji se kdaj pa kdaj lahko zadovoljijo s kakšno knjigo,« pravi Alenka Štrukelj in dodaja, da knjižni blogerji to počnejo zaradi ljubezni do knjig in ne zaradi zaslužka. Kot je povedala Vesna Teje, bi tudi knjižni blogerji zagotovo lahko bili tako imenovani »influencerji«, vendar v Sloveniji to področje še ni izkoriščeno. Sama redno spremlja dogajanje na mednarodnem literarnem trgu, ki v primerjavi z domačim po njenem mnenju ponuja veliko več prostora za razvoj. Pri nas je sodelovanja med založbami in blogerji žal malo in poteka predvsem na način, da založbe nekaterim ustvarjalcem blogov občasno pošiljajo knjige, pričakujejo pa potem od njih pisanje o teh knjigah, kar ni najbolj enostavna – knjiga te nagovori ali pa ne in bralci to, kot so povedali blogerji, čutijo. To je pa tudi vse.

Kot so povedali udeleženci včerajšnjega pogovora, bi si želeli tudi več povezovanja, predvsem na področjih strokovnega izobraževanja in novih pristopov v načinih promocije. »Na tem področju primanjkuje strokovnosti in mreženja, zato je lahko današnja čajanka dober primer za prihodnja srečanja,« je dejala Urška Bračko, avtorica bloga Booknjiga in dodala, da v slovenskem prostoru ne izkoriščamo inovativnih načinov, s katerimi bi knjigo približali ljudem.

Založba Beletrina bo tudi v prihodnje organizirala podobna srečanja in po svojih močeh podpirala avtorje, je povedala dr. Eva Premk Bogataj, strateški vodja projektov pri založbi, ki je z vodjo knjigarne Katjo Šifkovič pripravila včerajšnje srečanje. »Bralci vedno so in vedno bodo, čeprav jih je vedno težje nagovoriti. Z medsebojnim sodelovanjem bo naš skupni cilj zagotovo lažje uresničljiv.«

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri