Simpozij pod vodstom Ane Roš, ki se je v ponedeljek odvijal na Ljubljanskem gradu na predzadnji dan Evropskega simpozija hrane, je imel jasno sporočilo: Prehranjevalne navade sedanjosti bomo morali v prihodnosti spremeniti, če bomo hoteli preživeti.
Čeprav je bil napovedan naslov simpozija Hrana - most do trajnostne identitete evropskih kultur in narodov, je beseda tekla tudi v smer prehrambenih sprememb, ki bodo v prihodnosti za naš obstoj nujne.
Podnebne razmere, pomanjkanje surovin in odkrivanje vedno bolj naprednih tehnologij so razlogi, da bomo morali in da bomo lahko, naše prehranjevalne navade spremenili. Čeprav so bili govorci večinoma vrhunski svetovni chefi, ki predstavljajo le del v celotni kulinarični sferi (tu ne smemo pozabiti niti na ljudi, ki si hrano pripravljajo doma) so si bili vsi edini, da je naš planet v krizi in da so spremembe nujne.
Dr. Afton Halloran, svetovalka na področju trajnostnih prehrambenih sistemov je zelo slikovito pokazala našo ozko usmerjenost: "Pozornost je trenutno usmerjena na uspeh prepovedi plastičnih slamic, ne zavedamo pa se, da je svet v plamenih in da prepoved plastičnih slamic ne bo spremenila skoraj ničesar."
Zelo enotni so si bili govorci tudi pri tem, kdo bo tisti, ki mora stopiti v akcijo. Andrea Petrini, kurator dogodka, sicer novinar in pisec ter predsednik sveta sodnikov World Restaurant Awards, je dejal, da "Nobena država ni izolirana, vsi smo povezani drug z drugim".
Z njim se je strinjal tudi Roberto Flore, raziskovalec pri FoodLabu na Danski tehnični univerzi, ki s chefi sodeluje na različnih področjih inovacij, trajnosti in družbene odgovornosti in dodal: "Prihodnost je bližje, kot si mislimo, mi pa smo tisti, ki moramo nekaj narediti, nič se ne bo uredilo samo. Kljub temu, da naši trudi morda danes ne bodo vidni in bodo koristili predvsem prihodnjim generacijam, smo dolžni, da si priznamo, da lahko prav vsak od nas vpliva na prihodnost."
Spremembe nas bodo doletele, tako ali drugače. Če želimo, da bodo spremembe take, ki bodo v našo korist, moramo delati na naših navadah in našem dojemanju hrane. Dr. Afton Halloran sicer opaža, da med mladimi veje nova in sveža energija: "Hrana postaja nova oblika vere, mladi se vedno bolj usmerjajo v nakup pravičnostne hrane in uživajo vedno več nepredelane hrane, vedno več jih je tudi vegetarijancev in veganov. V prvi fokus pa spet prihaja naravi in človeku bolj prijazen način kuhanja, ki so ga poznale naše mame. Na Švedskem poznajo celo Droži hotele, kamor lahko posamezniki, ko gredo na počitnice, odnesejo svoje matične droži, kjer jih hranijo in skrbijo zanje."
Dr. Halloranova še dodaja: "Čeprav sem vegetarijanka, ne pravim, da bi se vsi morali odreči mesu, rada pa bi, da ljudje tudi zaradi našega planeta in ne le zaradi svojega zdravja v svojo vsakodnevno prehrano vključijo več sestavin na rastlinski osnovi in začnejo uživati več sadja. Žuželke, ki sem jih več kot sedem let raziskovala kot ene izmed možnih rešiteljev naše prehrane, ne bodo čarobni rešili planeta. Potrebujemo sistemske spremembe in premike v glavah. Moramo spremeniti naše navade in moramo biti odprti do sestavin drugih kultur, kajti prav kmalu bodo morda te postale del naše vsakdanje prehrane."
Andoni Luis Aduriz, eden najbolj vplivnih kuharjev našega časa, je v zadnjem govoru simpozija izpostavil sicer najbrž že očitno: "Danes družabna omrežja usmerjajo naše zavedanje o hrani. Restavracije celo preoblikujejo svoje notranje opreme, da bo njihova hrana na fotografijah na Instagramu delovala bolj privlačno. Nekoč so naše okuse kreirale naše mame in babice, sedaj pa je to v rokah nenadzorovanih družabnih omržjih, kjer so tudi "slabi ljudje oz. korporacije". Kaj nam je storiti? Bodimo kritični in ne pustimo se vplivom masivnih algoritmov."
Globalni pridelovalci hrane, ki imajo v mislih le nižanje stroškov proizvodnje in se ne ozirajo na okolje in zdravje ljudi, bodo morda nekoč premagani. K temu bodo morda pripomogli tudi takšni simpoziji, ki smo jim bili priča v ponedeljek. Martin Jezeršek, eden ključnih pri oblikovanju štiridnevnega simpozija, je skupaj z Andreo Perinijem dejal, da se: "veseli nadaljevanja debate naslednje leto, ko bomo spet pripravili simpozij."
Morda bo prav Slovenija ena izmed vodilnih pri vodenju sprememb, ki jih naš planet tako zelo potrebuje. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je pravilno povedal: "Slovenija ima zeleno, čisto okolje in je odličen kraj za pridelavo kakovostnih sestavin. Zato dobimo in ostanimo drugim zgled."
Leta 2021 bo Slovenija nosila naslov Evropska gastronomska regija. Naj to ne bo priložnost le za predstavitev naše gastronomske ponudbe, ampak tudi platforma za odpiranje debat o perečih vprašanjih našega časa, ki bodo šle onkraj floskul, da hrana povezuje in je center našega življenja. Debate morajo iti v smer, da moramo naše prehranjevalne navade spremeniti sami, sicer nas bo v spremembe prisilila narava. Kajti morda nam vsiljene spremembe le ne bodo tako všeč.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
