V Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše bodo od 19. aprila do 8. maja 2016 razstavljene originalne ilustracije Bojane Dimitrovski iz slikanice Neli K. Filipić Požar. Odprtje razstave bo v torek, 19. aprila 2016, ob 18. uri.
Slikanica z besedilom Neli Kodrič Filipić in ilustracijami Bojane Dimitrovski Požar pripoveduje o ljudeh, ki jih je požar pregnal z doma. Bežijo, da bi si rešili golo življenje. Prosijo za pomoč, a jih kot begunce ne sprejme nihče. Po težkih preizkušnjah si zgradijo nova bivališča, kjer so dobrodošli tudi tujci.
Presunljiva pripoved, ob kateri se odpirajo pomembne in aktualne teme o sobivanju, strpnosti in drugačnosti. Zgodba se dogaja v nedoločenem kraju in času, a je zlahka primerljiva z današnjo begunsko situacijo, le da se v slikanici srečno konča.
Slikanica je namenjena otrokom in odraslim za skupno branje doma, v vrtcu ali šoli. Otrok bo lahko le sledil zgodbi ali pa se s starši, vzgojitelji ali učitelji dotaknil pomembnih vprašanj. Kdo nam priskoči na pomoč, kadar nam je težko? Zakaj je dom tako zelo pomemben? Kaj se zgodi, če kdo izgubi dom? Kako si lahko pomagamo? Kaj potrebujemo, da nam je dobro? Kako živijo otroci v drugih delih sveta? V središču zgodbe, ki ni niti časovno niti geografsko določena, so Gozdniki, ki jih požar prisili, da se izselijo. Na poti se srečujejo s številnimi ovirami in ljudmi, ki jim sicer pomagajo, a jih ne želijo sprejeti medse. Ko se končno nekje udomačijo, se zgodi, da tudi k njim potrkajo ljudje, ki so morali zbežati s svojih domov. Najprej jih ne želijo sprejeti, a se kmalu spomnijo svoje nekdanje usode. Odločijo se, da bodo vrata odprta za prišleke.
Bojana Dimitrovski si je pri ilustriranju aktualne in tudi precej boleče tematike pomagala s prehodom v mitološko, brezčasno interpretacijo. Slike so tako povedne in močne, da jih lahko beremo tudi brez besedila.
Bojana Dimitrovski je ilustratorka, slikarka in striparka. Diplomirala je na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Njena najljubša medija za ustvarjanje sta akvarel in črnilo. Nekaj let je živela v Kanadi, kjer je z računalnikom risala in slikala za modne časopise in oglaševalske kampanje. Po selitvi na staro celino se je vrnila tudi k stari strasti, ilustriranju knjig. Danes živi in ustvarja v Sloveniji. Otroci jo dobro poznajo po treh slikanicah o mačku Vilku (Kako je Vilko vzljubil zimo, Vilko in Azaleja, Vilko in Lina in njuna družina), starejši pa po slikanici baladne pravljice Svetlane Makarovič Mesečinska struna. Že nekaj let ilustrira tudi za leposlovni reviji Cicido in Ciciban.
