Avtorica knjige Modrost volkov prihaja tudi v Slovenijo

Avtorica knjige Modrost volkov prihaja tudi v Slovenijo (foto: emka.si, Mladinska knjiga) emka.si, Mladinska knjiga
9. 1. 2019 | Promocijsko sporočilo

Ljubi svojo družino, skrbi za tiste, ki so ti zaupani, nikdar ne obupaj in nikoli se ne prenehaj igrati – to so življenjska vodila volkov, ki empatično skrbijo za ostarele in poškodovane člane tropa, ljubeče vzgajajo naraščaj, v igri pa znajo pozabiti na vse naokoli.

V knjigi Modrost volkov nemška specialistka za volkove, Elli H. Radinger, pripoveduje napete zgodbe o čutu za družino, zaupanju, potrpljenju, zmožnosti vodenja, pazljivosti, pozornosti, soočanju z neuspehi ali smrtjo. Ob tem vleče vzporednice iz življenja volkov in življenja ljudi, zlasti glede ključnih vrednot in socialnih struktur. Razkriva osupljiva, do zdaj neznana spoznanja o življenju volkov in zatrjuje, da bi bili volkovi verjetno boljši ljudje od nas. Volkovi namreč razmišljajo, sanjajo, načrtujejo, se med seboj inteligentno sporazumevajo – pri tem pa so nam bolj podobni kot katero koli drugo bitje.

Zanimiva je tudi osebna zgodba avtorice, ki se je odločila, da zapusti varno službo in se preizkusi v povsem novem okolju – v naravnem okolju volkov.

Avtorica knjige, Elli H. Radinger, bo konec marca obiskala Slovenijo.

Elli H. Radinger

MODROST VOLKOV, Kako razmišljajo, načrtujejo in skrbijo drug za drugega

Prvi volk, ki me je poljubil, je bil Imbo, šestletni samec sivega volka v ameriškem volčjem rezervatu. Svoje življenje odvetnice sem pustila za seboj. Preostanka svojega življenja nisem mogla in želela preživeti na tak način. Končno sem hotela uresničiti svoje življenjske sanje in ljubezen do pisanja povezati z očaranostjo nad volkovi.  Brez opravljenega študija biologije, zato pa s polno malho strasti in optimizma sem se prijavila na raziskovalno prakso o vedenju volkov v rezervatu za raziskovanje volkov Wolf Park v ameriški zvezni državi Indiana. Na uvodnem razgovoru mi je vodja raziskave razložil, da o tem, ali bo neki praktikant sprejet, odloča izključno vodilni volk glavnega volčjega tropa.

Pa poskusite ostati mirni ob srečanju s 50-kilogramskim paketom mišic v krznu, ki z rumenimi očmi bolšči v vas. V tem trenutku sem pomislila na svojega nemškega ovčarja, mladostniškega prijatelja in zaupnika. Imbo je bil pravzaprav tudi le velik pes – zelo velik pes.

Volkovi močni zadnji taci sta se počasi skrčili in se pripravili na skok. Ko je letel proti meni in sem se mu uprla z vso svojo silo, ni bilo več poti nazaj. Njegovi šapi v velikosti dlani sta pristali na mojih ramenih, njegovi impozantni čekani so bili le nekaj centimetrov oddaljeni od mojega obraza. Svet se je ustavil. Nato pa me je z jezikom večkrat polizal po obrazu.  (odlomek iz knjige)

Elli H. Radinger je specialistka za volkove, raziskovalka narave ter avtorica knjig, v katerih se posveča volkovom, psom in naravi. Nekdaj odvetnica in ustanoviteljica neprofitne organizacije »Society for the Protection of Wolves« je večino odraslega življenja preživljala v ameriškem narodnem parku Yellowstone in opazovala divje volkove. Danes s psičko Shiro živi v Nemčiji in poleg pisanja knjig izdaja tudi revijo »Wolf« ter svoje znanje predaja tudi na seminarjih in predavanjih. Knjiga je prevedena v 17 jezikov.

  • "Verjetno ni vrste, ki bi v nas vzbujala tako močna čustva, pozitivna ali negativna. Večkrat sem se spraševal, zakaj je tako, in prišel do podobne ugotovitve kot avtorica te knjige: tako zelo so nam podobni. To nas po eni strani plaši, po drugi fascinira. Ne glede na naše predstave o njih pa divji volkovi še vedno živijo svoja življenja tako, kot so to počeli že v daljni preteklosti. Vsaj dokler jim to omogočamo. Preteklost volkovom v Evropi in tako tudi v Sloveniji ni bila naklonjena. Čeprav so na tem območju živeli že več deset tisoč let pred prihodom človeka in nato tisočletja skupaj z nami v spoštljivem sobivanju, se je s pojavom živinoreje naš odnos do te vrste močno spremenil in volk je sčasoma postal človekov sovražnik. Z razvojem strelnega orožja, pasti in strupov ter vzporednim izsekavanjem gozdov je ubijanje volkov postajalo vse učinkovitejše in na začetku 20. stoletja se je volk na Slovenskem prvič znašel na robu izumrtja. Med svetovnima vojnama je pritisk nekoliko popustil, vendar je temu sledilo še bolj sistematično iztrebljanje volkov, ki so ga močno spodbujale še državne nagrade za vsakega mrtvega volka. V 70. letih prejšnjega stoletja je že vse kazalo, da bo volk popolnoma izginil tudi iz Slovenije, podobno kot se je zgodilo v mnogih drugih evropskih državah. Takrat pa se je odnos ljudi do tega plenilca spremenil in na pobudo nekaterih napredno razmišljujočih lovcev so volka lokalno zaščitili v kočevskih in snežniških gozdovih. S tem se je začelo pisati novo poglavje v zgodovini našega odnosa do volkov. Pobude za ohranitev so se nato stopnjevale in leta 1990 je Lovska zveza Slovenije uvedla popolno prepoved odstrela volkov, tri leta kasneje pa je zavarovanje uzakonila tudi naša nova država."  (dr. Miha Krofel v predgovoru)

To je ena najbolj modrih in tankočutnih knjig o naravi, kar jih poznam – v prihodnjem življenju bi rad bil volk!  (Peter Wohlleben, avtor uspešnic Skrivno življenje dreves in Skrivno življenje živali)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri