48. Teden Slovenske drame: Festival odprt, za začetek Zrno soli!

Voditeljici uvodne slovesnosti Vesna Pernarčič in Vesna Slapar. (foto: Saša Despot/Mediaspeed) Saša Despot/Mediaspeed
28. 3. 2018

S slovesnim odprtjem in podelitvijo priznanj Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je nocoj v Prešernovem gledališču Kranj začel 48. Teden slovenske drame. Po uvodni prireditvi je bila izvedena že prva predstava v sklopu festivala: Zrno soli.

Festival, ki predstavlja drame slovenskih avtorjev, izvedene v minulem letu, se že po tradiciji začne na svetovni dan gledališča, 27. marca. Prav tako po tradiciji na tej prireditvi predstavijo svetovno in slovensko poslanico ob dnevu gledališča. Avtor slovenske poslanice Jernej Lorenci je v njej med drugim zapisal: »Gledališče hoče, da na iste, znane in poznane reči pogledamo drugače.« In še: »Ko se je pred davnimi časi v človeku pojavila razpoka in še kasneje postala praznina, se je rodilo gledališče; ki nam velikodušno ponuja svojo praznino – prazen prostor, gledališki oder –, da bi se srečevali in se srečali in ga polnili. In včasih, ko postane predstava dogodek, tudi napolnili.«

Uvodno slovesnost festivala sta vodili dve kranjski pomladni Vesni, Vesna Pernarčič in Vesna Slapar, obe igralki Prešernovega gledališča.

V imenu mesta gostitelja je zbrane pozdravil kranjski občinski svetnik in predsednik sveta Prešernovega gledališča Kranj mag. Drago Štefe: »Danes je prešeren dan za Kranj in Slovenijo, ko odpiramo že 48. Teden slovenske drame, festival umetnosti in slovenske kulture, ki živi in se razvija že skoraj pol stoletja. Zato si zasluži poseben poklon in spoštovanje. Ko smo vstopali v kranjski Talijin hram, nas je pozdravil Prešeren. Njegovo ustvarjanje je dalo poezijo evropskih in svetovnih razsežnosti. Večkrat rečem, da bi Prešeren sedel na vrhu Parnasa, če bi bil slovenski narod tako številen, kot je denimo francoski ali ruski. V vsaki veji slovenske umetnosti so bili nadarjeni ljudje, ki so izstopali in nas peljali naprej. Danes govorimo o kulturi in umetnosti. Gledališka predstava je nekaj, kar zaživi vsakič znova, za novo publiko in pušča sled, nagovarja, opozarja in vzburja čustva. Tako velika je moč gledališča. V Kranju ima kultura častno mesto. Ponosni smo na domače profesionalno gledališče in ljudi, ki ga ustvarjajo. Vsako pomlad zavrtijo nov program Tedna slovenske drame in samo oni vedo, koliko dela, moči in ustvarjalnosti je vloženega v pripravo tako obsežnega programa, gledalcem se razkrije le končna podoba posamezne predstave, ki jo posrkajo vase in ugotavljajo, ali jim je bila všeč, je zadostila njihovim pričakovanjem, so bogatejši za novo zgodbo in razmislek o njej. Na odru življenja sodelujemo vsi. Gledališki oder pa nam drži ogledalo, na svojevrsten način uči in vzgaja. Je poseben prostor, na katerega stopajo ljudje z veliko nadarjenosti, vztrajnosti in poguma. Njihove zgodbe so iz leta v leto bolj realne, odsevajo čas v katerem živimo. Zato si oglejte čim več predstav, doživite gledališke presežke in se prepustite kulturnemu rajanju in, kot bi rekel Janez Čuček, ostanite še naprej z nami. «

Nastopil je tudi minister za kulturo Tone Peršak, ki je med drugim dejal: »Danes je dvojni praznik. Svetovni dan gledališča, umetnosti, ki je bila velikokrat v zgodovini sporna zaradi različnih razlogov. Predvsem zato, ker je vedno znova zadevala v jedro družbe in dogajanja, velikokrat je bila spotakljiva z vidika oblasti in najbrž največkrat prepovedana umetnost v zgodovini človeštva. Za vsak narod je gledališče izjemnega pomena, saj pomeni prototip družbe. Vsaka gledališka predstava je na nek način tudi model dogajanja v družbi. Prav dramatika je tista umetnost, ki vedno znova ponazarja dinamiko znotraj družbe. In to je ta drugi del praznika, ki ga obeležujemo danes, praznik slovenske drame. V časopisu sem prebral vprašanje, ali smo Slovenci gledališki narod. Nedvomno smo. V Evropi ni naroda, ki bi imelo toliko gledališč na število prebivalcev, seveda če vštejemo tudi amaterska, kot jih imamo pri nas. Zato čestitam vsem gledališkim ustvarjalcem za današnji praznik.«

Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije

Jedro uvodne slovesnosti pa je bila podelitev priznanj za umetniške dosežke na gledališkem področju v preteklem letu (2017). Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je podelilo pet priznanj: dve priznanji za igralske dosežke, bršljanov venec za umetniške dosežke, veliki bršljanov venec za življenjsko delo in odličje Marija Vera – igralsko priznanje za življenjsko delo. Po izboru strokovne komisije, ki ji je predsedovala Neda R. Bric, članici pa sta bili še Darja Reichman in Nina Ivanišin, so nagrade prejeli Andrej Kurent, Livija Pandur, Aljoša Ternovšek, Jurij Zrnec in Ivan Peternelj. Nagrade jim je podelila predsednica ZDUS Saša Pavček.

Ivan Peternelj je dobitnik narade 'bršljanov venec' za umetniške dosežke na gledališkem področju za leto 2017. »V ustvarjalnem opusu Ivana Peternelja pomembno vlogo zavzemajo pretanjeni avtorski projekti, v katerih goji lastni gledališki svet, ki ga odlikujejo poetičnost, avtorska avtentičnost in nestandardni občutek za lepoto,« je zapisala strokovna komisija.

Aljoša Ternovšek je prejel priznanje za igralske dosežke v letu 2017. Komisija ugotavlja: »Suveren v vsaki vlogi, zmeraj iščoč in presenetljiv v transformacijah, natančen v karakterizacijah in nemirnega ter raziskovalnega duha je Aljoša Ternovšek igralec, ki z vsako vlogo znova odkriva nove plasti svojega igralskega izraza.«

Jurij Zrnec je prav tako prejel priznanje za igralske dosežke v preteklem letu. Po utemeljitvi strokovne komisije je Jurij Zrnec »zrel karakterni igralec s širokim razponom raznolikih, odlično odigranih vlog in ustvarjalec najbolj zahtevnih vlog slovenske in tuje dramske literature«.

Livija Pandur je prejemnica odličja 'veliki bršljanov venec', priznanja za življenjsko delo, in sicer za vsestransko gledališko ustvarjanje s poudarkom na dramaturgiji. »Livija Pandur je dramaturginja, snovalka, premišljevalka, ohranjevalka in vsestranska gledališka ustvarjalka, ki je s svojim delom neizbrisno zaznamovala slovensko in širšo gledališko pokrajino,« je svojo odločitev utemeljila strokovna komisija.

Andrej Kurent je prejel odličje 'Marija Vera', priznanje za življenjsko delo, za ustvarjanje na področju gledališke, filmske in radijske igre. »Kurentovo igralsko mojstrstvo je slovenska in jugoslovanska kritika z občudovanjem označevala kot odlično, intenzivno in ekspresivno,« v obrazložitvi nagrade ugotavlja strokovna komisija, lavreat pa je ob prejemu nagrade zbranim v dvorani Prešernovega gledališča Kranj povedal: »Gospodarji današnjega javnega mnenja se niso zmotili, kajti tistih, ki so se prištevali k občinstvu ljubljanske Drame 20. stoletja, je vse manj. Meni so pa mnogi veselo čestitali ob prejemanju odličja Marije Vere, čeprav me nikdar niso videli na odru in to mi je v posebno čast. Ko sem se pred približno 70 leti odločal in nazadnje vdal poklicnemu gledališču, sem bil deležen ugleda nepreseženih mojstrov slovenske igre po drugi svetovni vojni. Ves čas sem se trudil, da ne bi poslabšal tega povprečja in zdaj sem pomirjen, pohleven starodobnik.«

Prva predstava festivala - Zrno soli

Po slovesnem odprtju Tedna slovenske drame so izvedli že prvo predstavo festivala, dramo Zrno soli ali Vse najboljše, Marina avtorice in režiserke Nede R. Bric. Gre za koprodukcijo Narodnega gledališča Tuzla iz Bosne in Hercegovine ter Prešernovega gledališča Kranj. Medtem ko so jo v Tuzli uprizorili že v začetku letošnje gledališke sezone, je bila nocojšnja izvedba na odru kranjskega gledališča krstna slovenska uprizoritev tega dela. S svojo prisotnostjo jo je počastil župan Tuzle Jasmin Imamović, ki je tudi plodovit bosanski pisatelj in dramatik.

V dvanajstih dneh letošnjega festivala se bo skupaj zvrstilo 17 predstav, tako v tekmovalnem programu kot spremljevalnem in mednarodnem programu. Zadnji dan festivala, v nedeljo, 8. aprila, pa bodo podelili štiri nagrade za najboljše stvaritve: nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva, nagrado za mladega dramatika, Šeligovo nagrado za najboljšo tekmovalno predstavo in nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo.

Že jutri se tekmovalni program festivala začne s predstavo Hlapci Ivana Cankarja v izvedbi SNG Drama Ljubljana, ki jo bodo ob 17. uri izvedli na domačem odru v Ljubljani. Na odru Prešernovega gledališča pa bo ob 20. uri v okviru mednarodnega programa festivala nastopilo avstrijsko gledališče Theater im Keller iz Gradca z dramo Evalda Flisarja Akvarij.

Poleg tekmovalnega programa ima festival še spremljevalni del, kamor je selektorica mag. Tea Rogelj tokrat uvrstila dela, ki so bila lani izvedena prvič. Med njimi sta tudi dve krstni uprizoritvi dram, ki sta prejšnja leta prejeli Grumovo nagrado: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili avtorja Roka Vilčnika (nagrajena 2016.) in Strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni Simone Hamer (nagrajena 2017.), obe predstavi bosta uprizorjeni v zasedbi ljubljanske Male drame.

V mednarodnem programu festivala predstavijo drame slovenskih avtorjev, ki so jih uprizorili v tujih gledališčih, v dodatnem programu pa je še niz drugih dogodkov, kot denimo delavnice dramskega pisanja, ki jih je vodil poljski gledališki ustvarjalec mlajše generacije Mateusz Atman in so se danes uspešno zaključile, bralne uprizoritve študentov AGRFT, strokovno srečanje oblikovalcev maske in mnogo drugih.

Ne gre pa pozabiti tudi nagrade Slavka Gruma, ki jo podeljujejo za najboljše novo dramsko besedilo, ki je prispelo na natečaj za to nagrado. Žirija je že pred mesecem dni nominirala tri besedila, ki se potegujejo za nagrado (pokazalo pa se je, da sta avtorja samo dva): Rok Vilčnik: Večja od vseh, Vinko Möderndorfer: Romeo in Julija sta bila begunca ter prav tako Vinko Möderndorfer: Sestre. Nagrado Slavka Gruma bodo podelili ob zaključku festivala.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri