Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji trenutno brez strehe nad glavo 2766 oseb.
Točno število je težko določiti, saj ni natančnih evidenc, hkrati obstajajo različne definicije brezdomstva. Po podatkih mreže Brezdomni do ključa, pa je brezdomcev v Sloveniji nekaj več kot 4.000, v Mariboru okrog 500.
Na mednarodni dan brezdomstva bodo v organizaciji društva Humanitarček v avli Univerzitetnega kliničnega centra Maribor postavili fotografsko razstavo brezdomcev ter na isti dan odprli tudi razstavo »Lahko se zgodi tudi tebi« na Starem mostu v Mariboru. Center za socialno delo Maribor pa 16. oktobra v SNG Maribor organizira koncert »Gremo mi na boljše« z namenom zbiranja sredstev za selitev v nove prostore Zavetišča za brezdomce še pred zimo. 10. oktober je od leta 2010 priznan kot svetovni dan brezdomcev, posvečen tistim, ki jim ulica predstavlja dom. Slovenija se aktivnostim ob omenjenem dnevu aktivno posveča zadnja štiri leta.
- FRANC, 63 let, brezdomec: "Nimam neke zgodbe, ki bi jo delil z vami. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj spal na ulici ali pa prosil za hrano. Res pa nikoli nisem imel ravno veliko. Izučil sem se za peka in delal na črno pri privatniku. Na začetku mi je dobro plačeval, potem pa je pozabil, pa spet. Včasih za več mesecev. Tako sem se naučil živeti s skorajda ničemer. Preselil sem se v garsonjero, kjer sta bila še dva. Ni bilo fajn, 3 moški na kupu, onadva sta pila in kadila. Jaz sem prej samo kadil. Navadil sem se pit. Potem sem šel v samski dom, mi je zrihtala socialka, plače pa ni bilo. Na koncu nisem imel niti toliko denarja v žepu, da bi si kupil svežo britvico. Sosedu v samskem domu sem ukradel eno, pa me je zatožil in se lagal, da sem mu ukradel še denar. Jaz nisem nikoli kradel, veš! Vrgli so me od tam. Pa še šef me je odpustil, ker sem bil umazan. Plačal mi ni. Še danes mi je dolžen za 3 leta plače, pa mu ne morem nič. Takrat sem mu verjel na besedo. No, potem sem postal pijanec. Jaz to rečem. Kaj mi je preostalo drugega? Naj se veselim mrzle zime? Zdaj pač berem in pijem, da mi mine čas. Pa grem včasih mimo pekarne, pa vzamem kak kruh za prijatelje, pa si mislim, da sem ga včasih tudi jaz pekel. Rad sem bil pek. No, zdaj sem pa brezdomec. Če bom se kdaj pek? Pa kdo bo še zaposlil brezdomca?"
Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji trenutno brez strehe nad glavo 2766 oseb. Točno število je težko določiti, saj ni natančnih evidenc, hkrati obstajajo različne definicije brezdomstva. Po Podatkih mreže Brezdomni do ključa pa je brezdomcev v Sloveniji nekaj več kot 4.000, v Mariboru okrog 500. Tako imenovana Evropska klasifikacija brezdomstva (ETHOS, 2004) obsega štiri temeljne (in 13 bolj podrobno razvrščenih) kategorije brezdomstva, ki so: biti brez strehe, biti brez stanovanja, bivati v negotovih pogojih ter bivati v neprimernih pogojih. Prvi dve kategoriji predstavljata odkrito ali vidno, »cestno« brezdomstvo, drugi dve kategoriji pa skrito ali manj vidno brezdomstvo.
Po podatkih FEANTSa (European Federation of National Organisation Working) je v svetu več kot 100 milijonov brezdomcev. V Avstriji je brezdomnih 0,17% ljudi (14.603), na Hrvaškem 0,04 % (2.000), v Nemčiji 0,42 % (335.000), V Italiji 0,08 % (48.000), V Rusiji kar 3,5 % (5.000.000). Med mesti z največjim številom brezdomcev v svetu je na prvem mestu filipinska Manilla s 70.000 brezdomci. Na drugem mestu je New York, kjer na ulici živi 60.352 ljudi od tega je 25.640 otrok mlajših od 16 let.
Problem brezdomstva raste po vsem svetu, zaradi begunske krize v zadnjih dveh letih predvsem v Evropi, s svetlo izjemo Finske, kjer jim je uspelo število brezdomcev celo nekoliko znižati. V Londonu se je število brezdomcev povečalo za 50 % glede na leto 2010, v Kopenhagnu za 75 % glede na leto 2009. V Atenah pa je kar vsak 70. prebivalec brez strehe nad glavo. Med sosednjimi državami velja omeniti še Budimpešto, ki je na svetovni lestvici rangirana na 9. mesto. Na ulici živi več kot 16.780 brezdomcev.
Na državni ravni je bila v Sloveniji leta 2011 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020, ki predvideva Mrežo programov za brezdomce. Zanjo država vsako leto namenja več sredstev. Medtem ko je šlo v letu 2014 v ta namen nekaj več kot 900.000 evrov, je letos po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvidenih že skoraj 1,2 milijona evrov. Med drugim se v Sloveniji ob sofinanciranju omenjenega ministrstva izvajajo programi 12 zavetišč in en nastanitveni program, ki imajo skupaj 269 nastanitvenih mest. Do konca leta 2020 se v državi načrtuje 18 zavetišč s skupno 350 mesti in 20 dnevnih centrov s programi preventivnega in svetovalnega dela. Lani so brezdomci dobili pravico do bančnega računa, vendar pravih odzivov še ni. Že lani je podpredsednica mreže Brezdomni do ključa Suzi Kvas dejala, da upa, »da to ne bo to nova etiketa, stigma za ciljno populacijo, kot je na primer stalni naslov na centru za socialno delo. Vsakega človeka je treba obravnavati dostojanstveno, ne glede na njegovo stanje, brez kakršnih koli etiket.«
Leta 2016 so v društvu Humanitarček izvedli terensko raziskavo med 200 brezdomci po vsej Sloveniji, ki je pokazal, da so brezdomci povprečno stari 42 let, ženske 39 let. Na leto povprečno dobesedno na ulici preživijo moški brezdomci kar 131 dni, ženske 17 dni. Na ulico so ženske večinoma privedla nezadostna finančna sredstva, pomanjkanje dela in nasilje v družini, moške pa prepovedane substance in nezadostna finančna sredstva. Pri ženskah je težava predvsem prikrito brezdomstvo, saj poskušajo svoje bivanjske težave reševati s seljenjem med partnerji. Predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog, dr. med. je povedala:"Včasih samo napačen splet okoliščin, oziroma ena napačna odločitev, privede do zdrsa na družbeno dno. In kot vedno poudarjamo, v sodobni družbi ni lahko pasti, težko se je nato pobrati. Pravzaprav je skorajda nemogoče 'prilesti' nazaj v ustaljeno družbeno ureditev, ki je bistveno več kot samo 'streha nad glavo'."
8% brezdomcev je za preživetje prisiljenih beračiti. Večinoma povedo, da denar porabijo za priboljške, cigarete, ženske predvsem za »ženske stvari« (dodatki za osebno higieno). Med anketiranimi so bili med moškimi najpogostejši poklici pomočnik kuharja, delavec, gradbinec, elektromonter in samostojni podjetnik. Med ženskami gospodinja, slaščičarka, pomočnica kuharice.
Ob dnevu se vsako leto pridruži večje število nevladnih organizacij, na Štajerskem pa sta v ospredju predvsem društvo Humanitarček, ki poskuša razbijati predsodke ter z majhnimi koraki omogočiti premik v družbi, ki v veliki večini še vedno verjame, da je brezdomstvo skorajda izbira. Druga organizacija pa je mreža Brezdomni do ključa iz Jarenine, ki povezuje vse nevladne organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo z brezdomci. Letos se je društvo Humanitarček odločilo, da brezdomcem podari prav posebno doživetje in sicer kosilo, ki so ga s pomočjo nakupa kuponov za hrano zbrali podporniki (kar 52 kg pečenih perutničk), s katerim bodo zakorakali v prihajajočo zimo. Poleg tega bodo 10. oktobra, na svetovni dan brezdomstva, v avli Univerzitetnega kliničnega centra Maribor postavili fotografsko razstavo brezdomcev, ki bo tam opozarjala na problematiko brezdomstva do konca meseca ter na isti dan odprli tudi razstavo »Lahko se zgodi tudi tebi« na Starem mostu v Mariboru.
Večji dogodek je koncert »Gremo mi na boljše« v organizaciji CSD Maribor, ki bo 16. oktobra 2017 ob 18. uri v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, organiziran z namenom zbiranja sredstev za selitev v nove prostore Zavetišča za brezdomce še pred zimo.
Iz društva Humanitarček, Ninna Kozorog
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
