Zimski solsticij je bil že od nekdaj eden najbolj pričakovanih in želenih dni leta.
Letos se bo zgodil 21. 12. ob 16. uri in 28 minut. Takrat bo naši deželi tudi uradno zavladala zima. V magičnem koledarju ta dan imenujemo tudi yule, ko se temna polovica leta začne umikati in daje prostor in svobodo svetlobni polovici leta. Ta dan so starodavna ljudstva vedno imela za ponovno rojstvo Sonca in so ga zato praznovali z veliko veselja, sreče, saj so vedeli, da se spet vračajo svetloba, toplota in s tem novo življenje.
Konec teme
Od poletnega sončnega obrata, 21. junija, se sonce vsak dan pomika bolj proti jugu in ustvarja videz padanja ter izgublja svojo moč. Po jesenskem enakonočju, 23. septembra, noči postajajo vse daljše in sonce vse hitreje 'umira'. Ta pojav traja vse do zimskega solsticija, ko začne sonce navidezno mirovati in se neha pomikati proti jugu. Beseda solsticij (sončni obrat) izvira iz latinščine in pomeni 'sonce stoji pri miru'. Ta dan je tako od nekdaj naznanjal konec teme. Predstavljal je najdaljšo noč v letu, naslednje jutro ob sončnem vzhodu pa se je sonce povzpelo malo višje in ostalo že malce dlje na nebu.
Svarog – Svarožič
Naši predniki so častili sonce in ga prepoznavali kot najvišje božanstvo, poznali pa so ga pod imenom Svarog. V času zimskega solsticija so ga slavili kot mladega Svaroga – Svarožiča, saj se je sonce spet na novo rodilo. Ime izhaja iz osnove 'bog' in končnice '-ič' in pomeni mali bog. Krščanstvo je praznik rojstva odrešenika začelo praznovati šele v četrtem stoletju našega štetja, ljudje pa so ga prevzeli šele več sto let po tem. Ves ta čas pa se je ohranilo praznovanje, ki je imelo izvor v čaščenju Sonca v najdaljših zimskih nočeh. To je bilo torej praznovanje rojstva Svarožiča (Božiča), Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado sonce.
Poseben dan in posebne energije
Zimski solsticij je resnično od nekdaj pomenil pomembno in veselo prelomnico, ko so energije drugačne, močnejše, ko je čas za spremembo. Zato so ga počastili z različnimi rituali, prižiganje svečk je bil obvezen del rituala, v domovanja so prinesli zimzelene rastline, ki so predstavljale simbol nesmrtnosti. Dom je dišal po pomarančah, cimetu in klinčkih, veliko so uporabljali kadila, kot so bosvelija, borova smola in iglice, prižigali so tudi žajbelj, cedro, bršljan, hrast, lovor, da so v vseh pogledih dobro očistili bivanjski prostor in sebe. Barve tega časa so bile: bela, rdeča, zlata, srebrna, zelena, rumena in oranžna. Rituali pa so bili namenjeni krepitvi veselja, miru, sreče, ljubezni. Veljalo pa naj bi tudi, da naj bi se vse želje in misli iz noči zimskega solsticija uresničile. Prav tako naj bi se opravljali rituali za zdravljenje in nasploh boljše zdravje. Zato si morda letos pripravite poseben večer prav na 21. 12. in se zahvalite svetlobi, ki se spet vrača, in se skozi meditacijo prepustite veselju, sreči in obilju, ki naj vas peljejo v prekrasno leto 2018.
Fotografija: Shutterstock, Tamara Ferenc
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
