Zen negativnih čustev je edina prava pot do resnične sreče!

Zen negativnih čustev je edina prava pot do resnične sreče! (foto: profimedia) profimedia
30. 11. 2018

Najbrž se vsi strinjamo, da se je težko spoprijeti z negativnimi čustvi. Včasih se jim je lažje izogniti, jih zapreti v steklenico in potlačiti.

Toda, raziskave kažejo, da je eden od glavnih vzrokov za veliko psihičnih težav razširjena navada, da se jim izognemo. Izogibanje negativnim čustvom žal prinaša le zmagoslavje na kratek rok, in sicer za visoko ceno – dolgotrajno bolečino.

Duhovni guru Osho pravi, da je za resnično srečo nadvse pomembno izkusiti vsa čustva: »Žalost daje globino, sreča višino, žalost daje korenine, sreča veje. Sreča je kot drevo, ki se vzpenja proti nebu, žalost so korenine, ki se raztezajo v drobovje Zemlje. Potrebujemo oboje; višje kot se dviga drevo, bolj globoko sežejo korenine, sočasno. Večje kot je drevo, daljše so korenine. Dejansko je oboje vedno v proporcionalnem razmerju. To je ravnovesje.«

Vprašanje je, kako naj se naučimo sprejeti naša čustva. Osho je prepričan, da gre za poslušanje in zorenje: »Poslušajte sebe. Nenehno dobivate namige; gre za tih, nežen glasek. Ne kriči na vas. In če boste za nekaj trenutkov tiho, boste začutili pravo pot. Bodite oseba, kakršna ste, ne trudite se biti nekdo drug, pa boste dosegli svojo zrelost. Zrelost pomeni, da sprejemate odgovornost za svojo osebnost, ne glede na to, koliko vas to stane. Postaviti na kocko vse zato, da ste to, kar ste, je bistvo zrelosti.«

Zakaj je žalost uporabno sredstvo za meditacijo?

Osho spet ponuja čudovito strategijo, ki omogoča sprejemanje težavnih čustev, kot so žalost, tesnoba in depresija: »Žalost je tiha, je vaša. Pojavi se, ker ste sami. Omogoča vam, da se poglobite v svojo samoto. Ne skačite iz ene površne, plitke sreče v drugo, s čimer le zapravljate čas, ampak žalost uporabite kot sredstvo za meditacijo. Sprejmite jo. Je vaš prijatelj! Odpira vam vrata do vaše večne samote.«

Mojster Buddhust Pema Chodron se strinja: »Razočaranje, zadrega, razdraženost, zamera, jeza, ljubosumje, strah ne smemo razumeti kot slabe novice, saj gre za trenutke jasnosti, ki nas učijo, kje smo zastali, kaj nas zadržuje. Učijo nas, da dvignemo glavo in se zravnamo, čeprav bi se raje sesedli vase in se umaknili. So glasniki, ki nam s strašljivo jasnostjo natančno kažejo, kje smo se zataknili. Ti trenutki so vrhunski učitelji, še sreča da so vselej z nami.«

Ko boste ta čustva dojeli kot prijatelje, boste postopoma naravnali možgane, da jih bodo sprejeli in sodelovali z njimi, namesto da bi se borili proti njim.

Primer: ko vas stisne tesnoba, jo razumite kot pretirano zaščitniškega prijatelja, ki skrbi za vas. Recite mu: »Hvala, ker paziš name, čeprav si nekoliko smešen.«

Kako se naučite sprejemati?

Glavna težava pri izogibanju čustev je, da sleherni človek pri tem izkusi negativna čustva in trpi. Negativna čustva so pač del človeškega bitja. S sprejemanjem svojega čustvenega življenja boste potrdili svojo človečnost v celoti, s sprejemanjem sebe in svojih izkušenj vam ni treba zapravljati moči za beg od česarkoli. Sprejmite svoja čustva in nato nadaljujte življenje z dejanji. Negativna čustva vas ne bodo pokončala (so nadležna, niso pa nevarna), sprejmite jih, kar je manj naporno, kot so nenehni poskusi, da jih obidete.

In kako se naučite sprejemati svoja čustva? Preberite si prilagojeno vajo iz priročnika dr. Stevena Hayesa z nevadske univerze.

Prvi korak: prepoznajte čustva

Če vas vznemirja več čustev, izberite enega. Če ne veste, katerega bi se lotili, se umirite za trenutek ter prisluhnite svojim telesnim zaznavam in mislim. Podelite mu ime in si ga zapišite.

Drugi korak: dajte mu prostor

Zaprite oči in si predstavljajte, da ste izbrano čustvo postavili predse na razdalji poldrugega metra. Čustvo torej prenesite iz telesa in ga opazujte pred sabo.

Tretji korak: vprašanja

Ko je čustvo izven vas, zaprite oči in odgovorite na naslednja vprašanja:

  • Če bi imela čustva velikost, kako veliko bi bilo vaše čustvo?
  • Če bi imela čustva obliko, kakšne oblike bi bilo?
  • Če bi imela čustva barvo, kakšne barve bi bilo?

Ko boste odgovorili na vprašanja, si zamislite čustvo pred sabo v takšni velikosti, obliki in barvi. Opazujte ga in si ga priznajte takega, kakršen je Nato mu dovolite, da se vrne na svoj prvotni prostor v vašem telesu.

Četrti korak: premislek

Po koncu vaje si vzemite trenutek za premislek in analizo svojih zaznav. Ste opazili, da se je čustvo spremenilo, ko ste se oddaljili od njega? Je bilo čustvo na kakršenkoli način drugačno, ko ste opravili vajo?

Vaja se vam bo morda zdela čudna, a je mnogim pomagala razumeti lastna čustva in jih naučila, da so jih začeli sprejemati.

Vir: HackSpirit

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri