Zdravilec in duhovni učitelj Marjan Ogorevc: »Človek, kam greš?«

28. 6. 2019
Deli
Zdravilec in duhovni učitelj Marjan Ogorevc: »Človek, kam greš?« (foto: profimedia)
profimedia

»Svet ni krivičen ali pokvarjen, je točno takšen, kot smo ga mi ustvarili. Nismo samo opazovalci in uporabniki tega sveta, smo tudi njegovi ustvarjalci in zavestno ali nezavedno vplivamo nanj.«

Marjan Ogorevc je v Sloveniji znano ime. Ko se je pred tridesetimi leti pričel aktivno ukvarjati z ezoteriko ter se spraševati, kako svet deluje in kako pomagati sebi, posledično pa tudi drugim, si verjetno ni mislil, da bo nekoč lahko rekel, da so mu zdaj stvari jasne. Danes Marjan Ogorevc ne razmišlja več o tem, da mora njegova pričakovanja izpolniti nekdo drug ali da je njegova sreča odvisna od drugih. Dojel je tudi, da drugim ljudem ne more pomagati bolj, kot so oni sami pripravljeni pomagati sami sebi. Pri svojih 65. letih se Marjan Ogorevc zavestno tudi ne ukvarja več z nepomembnimi in malenkostnimi stvarmi, samega sebe pa čuti kot nekoga, ki je ta hip na vrhuncu svojih moči in ustvarjalnosti, medtem ko številni njegovi vrstniki mislijo, da so v globokem zatonu.

Nekdanji športnik in trener, danes pa predvsem bioterapevt, zdravilec, šaman in avtor številnih knjig zase danes pravi, da je skozi njegovo lastno osebnostno rast tudi njegova javna podoba postala istovetna zasebni.

»Nič več ne skrivam svojih pomankljivosti, osvobajam se starih konceptov in si enostavno prizadevam ne igrati nobene vloge, ampak zgolj biti to, kar sem. Zato sem morda res videti nekoliko neroden, in če se malo pošalim, malce nepočesan,« piše v svoji novi knjigi Človek, kam greš? Marjan Ogorevc. »V javnosti mi ni treba nositi obleke, kravate, bele srajce ali česarkoli podobnega. Na enak način govorim tako v gostilni kot doma ali pa na televiziji oziroma v intervjujih. Ničesar mi ni treba igrati in to je čudovito. Tako prihranim veliko energije, ki bi jo sicer zapravljal za prikazovanje samega sebe v drugačni luči. Zame je to velik dosežek.«

Navkljub svoji bohemski podobi se avtoriteta Marjana Ogorevca ni v ničemer zmanjšala. Nasprotno. Danes ga ljudje jemljejo bolj resno kot pred tridesetimi leti. Morda je k temu veliko doprinesla tudi vseobča višja ozaveščenost ljudi v našem prostoru, čemur je v mnogočem sledila celo uradna stroka.

»Biti tukaj in zdaj pomeni predvsem biti prisoten v svojem telesu. Tega se dobro zaveda tudi stroka, se pravi psihologija in psihoterapija,« odgovarja Marjan Ogorevc in nadaljuje: »V zadnjem času je v psihologiji prišlo do velikih paradigmatskih sprememb. Do nedavnega so se psihologi ukvarjali s konceptom kognitivne zaznave, mentalnih procesov in našega odzivanja na okolje nasploh. Sedaj pa psihologi vedo, da se ljudje ne odzivamo le v svojem umu, ampak tudi biološko.«

čakreKorenitih sprememb v percepciji je bilo po mnenju Ogorevca deležno tudi nekoč popularno ’new age’ gibanje. Če je bilo to na svojem vrhuncu koristno, ker je prispevalo k širjenju idej o človekovem energetskem ustroju in pomagalo celo ustaviti vojno v Vietnamu, pa je danes deležno tudi upravičenih kritik na račun doslednega zanikanja vrednosti vsega telesnega, zaradi česar je gibanje prišlo v navzkrižje z vsemi tistimi metodami učinkovitega samozdravljenja, ki so si zadale prav to, da se mora človek ponovno spustiti v telo in priznati izjemen pomen prvih treh čaker, ki zagotavljajo preživetje. »Če te čakre ne delujejo dobro, je tudi prenos boljših genov domala nemogoč, zaradi česar je ogroženo preživetje vrste kot take. Pri tem gre za neposredno povezavo s telesno in spolno energijo, t.i. energijo kundalini, ki je v resnici tudi najmočnejša, saj predstavlja življenje samo.«

V knjigi Človek, kam greš? Marjan Ogorevc že v uvodnem intervjuju spregovori o še eni zanimivi temi, namreč o svojem odnosu do novodobnih gurujev. »Veliko gurujev, ki jih poznam, je padlo na izpitu, saj so podlegli materializmu, veliko preveč so računali in s tem ogromno zaslužili. Ljudi so pretirano vodili v eno smer, češ da morajo slediti samo njim in početi vse tisto, kar jim naročijo. Obenem so jim prepovedovali, da bi šli k drugim učiteljem,« je kritičen Ogorevc, ki si pri gurujih vseh vrst po navadi ’izposodi’ zgolj tisto, kar je uporabno, z njihovimi napakami pa se enostavno ne ukvarja.

Sicer pa se je do danes veliko tega spremenilo. Danes se potreba po tovrstnih gurujih izgublja, saj je obilica ezoteričnega znanja ljudem dostopna že prek interneta in obilice v slovenščino prevedenih knjig. In če smo bili nekoč za svoj razvoj manj odgovorni, ker smo odgovornost prepuščali raznim gurujem, smo danes vse bolj prepuščeni samim sebi. »Sami presojamo, katero znanje je najboljše za nas,« je še jasen Ogorevc, ki se je v zadnjem času pustil podučiti številnim učiteljem, med katerimi so dr. Joe Dispenza, avtor knjige Placebo ste vi, in Mantak Chia, avtor številnih knjig, in Velimir Avramović, ki se že desetletja znanstveno ukvarja s tehnologijami Nikole Tesle. Nič čudnega torej, da je v zadnji knjigi Marjana Ogorevca svoje mesto našla tudi ta, t.j. sodobna tehnologija.meditacija

Ogorevčeva nova knjiga je svojevrstna sinteza desetletij praktičnega dela v ezoteriki, katere glavno sporočilo je, da smo ljudje sami odgovorni za stanje, v katerem se kot posamezniki in družba v obče nahajamo.

Ali bomo v bodoče bolj zdravi, živeli bolje, bili bolj zadovoljni in predvsem svobodni, karkoli to že za nekoga pomeni, pa je po avtorjevem mnenju odvisno predvsem od našega razumevanja, zakaj smo, kjer smo, kako je do težav prišlo, in pripravljenosti prevzeti odgovornost za svoje stanje (s čimer bomo postali imuni tudi na lažne ponudbe kvazi sodobnih prerokov).

  • »Velik problem nekaterih bioterapevtov, ki so to zgolj v narekovajih, je, da ljudem povedo, da so sposobni rešiti prav vse. Pozabljajo, da v resnici sami nič ne naredijo in da gre vedno za proces samozdravljenja, pri katerem terapevt le pomaga. Vse je odvisno od bolnega, v kolikšni meri tvorno sodeluje in se je pripravljen spremeniti. Mnogi tega ne zmorejo, zato se ne zgodi nič. Takšni so sposobni sprejeti samo simptomatsko zdravljenje.«

Marjan Ogorevc tudi na lastnem primeru (pa tudi primerih iz svoje osebne prakse) v knjigi slavi predvsem pripravljenost, da spremenimo način življenja, prehranjevanja, razmišljanja in zavedanja. Prepričan namreč je, da v kolikor ne bomo tvorno in aktivno sodelovali v umeščanju sebe v sodobni družbi, bodo to namesto nas, in najhuje v našem imenu, naredili drugi, kar pa nas bo lahko drago stalo.

Človek, kam greš?Priporočamo!

Marjan Ogorevc: Človek, kam greš?

Velik del knjige Človek, kam greš? je napisana obliki intervjujev, za katere vprašanja je zastavil Žiga Čamernik. Odgovore nanje sta nato družno posnela ter zapisala, potem pa jih še dopolnjevala, nadgrajevala, jezikovno popravljala ter spreminjala, če je bilo potrebno še kaj dodatno razložiti. Nastala je izjemno izčrpna knjiga o praktično vsem, kar je mogoče danes vedeti o delu z bioenergijo, duhovni rasti in o resničnih vzrokih za večino človekovih težav in bolezni.

  • »Želim si, da bi tudi ta knjiga prispevala vsaj delček k razumevanju Vesolja in človeka. Moj namen ni bil označiti, kaj je prav in kaj narobe pri sodobni tehnologiji, zbiranju informacij ter omreževanju nevednih in tistih, ki se nevarnosti še ne zavedajo. Zame je bolj primerna primerjava umetne inteligence – umetnega boga s pravim naravnim Bogom. Pri tem mislim na absolutnega Boga, neskončno inteligenco, ki samo daje, ki je izven časa in prostora, čigar edini zakon je ljubezen ter brezpogojno sprejemanje in dajanje vsem, ki si to želijo in imajo pogoje, da to zmorejo. Gre za naravni ali organski transhumanizem, in na drugi strani za sodobni informacijski transhumanizem, ki ima del lastnosti skoraj enak, vendar mu manjka zavest. Ker smo ljudje bitja zavesti, je to ključno za nas. Ljudje si zaslužijo biti obveščeni o tem, kaj eno ali drugo pomeni zanje, in treba je ponuditi rešitev iz zagate, v kateri smo.«

Marjan Ogorevc je kot otrok veliko časa preživel v gozdu, saj se je v svoji samoti pod okriljem mogočnih dreves že od nekdaj počutil varnega. V šolski knjižnici si je sposojal knjige in z njihovo pomočjo vstopal v drugačne svetove, takrat kmečkemu fantu nedosegljive. Privlačili so ga oddaljeni kraji, enako mistični pa so se mu zdeli tisti na Zemlji in oni v neznanem stvarstvu. Domišljiji je vedno dajal prosto pot. Danes ve, kako je ta pomembna in kako ustvari resničen svet, četudi v snovnem svetu nematerializirana. Del tega boste lahko zaznali in ujeli tudi v tem njegovem najintimnejšem delu do zdaj, njegovi enajsti knjigi, v kateri se bralkam in bralcem ponuja priložnost globljega spoznanja njihovih lastnih notranjih svetov. 

Knjiga Človek, kam greš? je izšla pri založbi Primus.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord