Eno izmed najbolj pomembnih spoznanj je, da nič na svetu samo po sebi ni dobro ali slabo, pravilno ali nepravilno. Dogodki se nam zdijo taki, ker jim mi damo predznak, tako jih obarvamo zaradi našega omejenega zornega kota in pogleda.
Zgodba o stričku Wuju
Več sto let nazaj je v severni Kitajski blizu meje z Mongolijo v majhni vasici živel kmet, ki so ga vsi poznali po vzdevku striček Vu.
Striček Vu je bil lastnik konja, ki je bil njegovo največje bogastvo in je bil nezamenljiv pri delu na zemlji, tako da so si ga tudi drugi vaščani izposojali. Nekega dne pa je konj izginil in njegov lastnik ni vedel, ali se je izgubil ali so ga ukradli, vendar je bil v veliki zadregi, ker je konja nujno potreboval za delo na polju. Sosedje so ga prišli tolažit in so žalovali nad nesrečo, ki ga je doletela.
Modri kmet Vu, ki je v življenju sledil naukom daoizma, ki poudarja pomen usklajevanja človeka z ritmi narave in pot ravnotežja, pa se ni strinjal z njimi in je poudaril, da to, kar se je zgodilo, ni nujno slabo. Zavračal je žalovanje nad dogodkom z besedami: »Samo nebo ve, kaj je dobro ali slabo.«
Osnovne človeške potrebe po Maslowu
Nekaj dni pozneje se je njegov izginuli konj vrnil v družbi prekrasnega mongolskega žrebca, ki se je ločil od svoje divje črede. Ta dogodek ni samo razrešil veliko zadrego strička Vuja, temveč je znatno prispeval k povečanju njegovega bogastva, kajti divji žrebec je bil resničen zaklad. Njegovi prijazni sosedi so se prišli veselit ob njegovi veliki sreči in so kar z zavidanjem opazovali prekrasno žival, ki mu jo je usoda srečno namenila. Toda striček Vu se jim ni pridružil pri veseljačenju in je spet opozoril, da nikoli ne moreš trditi, kaj je dobro ali slabo.
Kmalu zatem se je edin sin modrega kmeta Vuja odločil, da bo jahal divjega žrebca, a navajen je bil jahati samo delovnega konja. Iskri žrebec se je pognal v galop in neizkušeni jezdec je hitro izgubil nadzor in padel s konja ter si močno poškodoval stegnenico na levi nogi. Vaški zdravnik je po pregledu povedal, da je poškodba tako huda, da bo za vedno nekoliko šepal s poškodovano nogo. In spet so sosedi prišli tolažit strička Vuja in obžalovat nesrečo, saj je bil sin njegov edini moški naslednik, zdaj pa ni več zmožen dela na posestvu. Modri kmet, čeprav v zadregi zaradi neljubega dogodka, je spet zavrnil, da se to oceni kot nesrečo in je spet ponovil: »Samo nebo ve, kaj je dobro ali slabo.«
Naslednje leto so barbarske horde mongolskih plemen začele vdirati v Kitajsko in iz vasi so bili vsi zdravi in za vojsko sposobni moški vpoklicani, da branijo cesarstvo. Vojna je bila huda in v hudih bitkah je padla večina vpoklicanih moških. Toda sin strička Vuja ni izgubil življenja, saj zaradi poškodovane noge ni bil vpoklican, ostal je doma ter bil eden izmed redkih mladeničev v vasi. Zgodba o stričku Vuju se je nadaljevala, bolj pomembno pa je, da si postavite vprašanje: »Kako pa se na podobne dogodke odzivam v svojem življenju?«
Pomembno nauk te zgodbe je resnična modrost, ki jo je striček Vu izkazal za svoj odnos do dogodkov. Vzdrževal je umirjen um ne glede na vrsto dogodka in se ni spuščal v neskončno ocenjevanje, ali je bilo zanj to dobro ali slabo.
O ustvarjanju izbire
Čim več izbir imamo, bolj lahko obvladujemo svoje življenje in izbire ustvarjamo predvsem tako, da stvari vidimo z različnih zornih kotov.
Ena izbira ni nobena izbira, dve izbiri nam lahko ustvarita dilemo, potrebujemo vsaj tri ali več možnosti, kar nam daje moč, da si izberemo, kar si želimo.
Ljudje smo bitja smisla in dogodki okoli nas se nenehno odvijajo, toda dokler jim ne damo pomena, dokler jih ne primerjamo z drugimi življenjskimi izkušnjami in ne ovrednotimo možnih posledic, niso pomembni. Odvisno od pomena, ki ga pripišemo okoliščinam ali dogodkom, se bomo različno počutili in tudi vedli tako. Še več, če nekaj gledamo v različni luči, se pogosto dogaja, da temu pripišemo različen pomen in tako na nas vpliva drugače.
Če se tega zavedamo ali ne, imamo izbiro, da pripišemo pomen določenemu dogodku ali določeni perspektivi, s katere gledamo nanj.
Preokvirjanje
Pomen vsakega dogodka je odvisen od okvira, v katerega ga postavite, ko spremenite okvir, se tudi spremeni pomen. Ko se spremeni pomen, se spremenita tudi vaš odziv in vedenje. Kaj nekaj pomeni, se naučimo iz svoje kulture, tradicije in iz individualne vzgoje.
Spreminjanje okvirja, ki se nanaša na določen dogodek, se imenuje postopek preokvirjanja, naredimo ga tako, da mu pripišemo drug pomen. Sposobnost preokvirjanja dogodkov zagotavlja večjo svobodo in možnost izbire.
Enostaven dogodek sprejemanja telefonskega klica je lahko zelo moteč, nadležen, če ste se pravkar usedli, da boste gledali priljubljeno oddajo na televiziji. Toda če ste osamljeni in niste že cel dan govorili z osebo, ki vam je blizu, bo klic za vas zelo dobrodošel.
Zboleti za ošpicami je za novopečenega komercialista na njegovem prvem daljšem službenem potovanju nočna mora, za desetletnega dečka pa je zelo dobrodošlo, ko pomisli, da mu dva tedna ne bo treba v šolo.
Sprememba okvirja ali konteksta tega dogodka mu povsem spremeni pomen. Ta z naše strani dani pomen bolj kot dejanska izkušnja določa, kako se bomo vedli in čutili.
Preokvirjanje okoliščin
S preokvirjanjem osebnega vedenja lahko spremenimo pomen, ki mu ga sicer pripisujemo. Vse oblike vedenja so nekje koristne in jih, čeprav se pogosto ne zavedamo, počnemo z določenim namenom.
Znanci in družinski člani vas ne bodo spoštovali, če boste trosili debele laži, lahko pa postanete priljubljeni, če boste svojo domišljijo uporabili za pisanje literarnih uspešnic, kot so pravljice.
Lahko ste eden izmed tistih, ki si rečete: »Vedno sem živčen, ko je treba določeno stvar povedati ali narediti nekaj pred skupino ljudi.« In ker je vsako vedenje odvisno od konteksta, okoliščin, se vprašajte, kakšen je pozitiven namen tega vedenja.
Mogoče je namen tega vedenja, da vam povečana stopnja adrenalina omogoča, da naredite to najboljše, kar se da. Lahko vam to vedenje sporoča, da morate preprosto več vaditi, da boste zadosti samozavestni pri tem početju. Bistveno za preokvirjanje je razlika med vedenjem in namenom, torej med tistim, kar počnete, in tistim, kar poskušate s tem vedenjem doseči. Včasih sploh ne veste, kaj bi z določenim vedenjem radi dosegli, in se vam zdi moteče, vendar se za vsakim vedenjem skriva pozitivni namen.
Nezaželenega vedenja se ne poskušajmo znebiti na silo z voljo, poiščimo drug način zadovoljevanja namena, cilj, ki je v skladu z našo osebnostjo. Vztrajne avtomatične oblike vedenja so navade, in navadi, kot je kajenje, se je zelo težko odreči, znano je, da je kajenje škodljivo, vendar hkrati sprošča, omogoča vzpostavljanje in ohranjanje socialnih stikov itd. Če bi hoteli na silo nehati kaditi, ne da bi poskrbeli za te druge potrebe, bi si ustvarili težave na številnih področjih.
Preokvirjanje vsebine
Pri preokvirjanju vsebine smo pozorni na vsebino določene izkušnje, pomen si sami izberemo. V neki hudi bitki, kjer se je situacija nenehno spreminjala, je general svojo vojsko, ki se je umikala, hrabril z besedami: »Ne umikamo se, samo napredujemo v drugi smeri.« Očitno je general poznal spretnost preokvirjanja, ki je ohranjala moralo njegovih vojakov.
Reklame in prodaja sta tipičen primer, kjer je tovrstno preokvirjanje prisotno. Reklame so trenutni okvirji za izdelek, ki je idealiziran. Če boste vozili ta avto, boste pogumni, če boste pili to pijačo, boste privlačni, če boste uživali domačo zelenjavo, ste domoljubni, če boste jedli ta prehranski dodatek, boste inteligentni itd.
Pogosto se preokvirjanje uporablja v politiki, ki je postala prava umetnost, kako preokviriti dogodke ali nekatera dejstva sebi v prid, in tako manipulirati z volilci. Neki znan politik je številne pritožbe ljudi nad prometnimi zamaški zvito preokviril in odgovoril, da so znak razvoja in blaginje. Preokvirjajte tako, da imate vedno v mislih, kaj boste s to izkušnjo pridobili, samo izkušnjo pa si predstavljajte tako, da podpira vaše cilje.
Preokvirjanje nam daje več nadzora nad našim življenjem s tem, ko nam omogoča, da se bolj zavedamo alternativ. Bolj kot kaj drugega nam to, da nekaj vidimo drugače, daje izbiro pomena, pomena, ki nas v življenju podpira, in ne zavira, motivira, in ne demotivira, ustvarja prijetne občutke, in ne neprijetnih. Preokvirjanje ni samo način, kako gledati na svet z 'rožnatimi očali', da je vse lepo. Vaše težave ne bodo izginile same od sebe, še vedno jih boste morali reševati, toda če jih boste videli z več plati, bo pot do rešitev lažja.
O umirjenosti uma
Najpomembnejši praktični vidiki za vzdrževanje umirjenega duha in notranjega ravnotežja so preprosti. Ne vztrajajte pri svojih idejah, kakšen naj bi bil svet. Izogibajte se razmišljati o dogodkih omejeno kot o 'dobrih' ali 'slabih'. Ne ukvarjajte se preveč z obsojanjem ali poveličevanjem dejanj drugih. Bodite srečni s čimerkoli, kar vam pride na pot.
Če se vam zdi, da vam je bila narejena krivica, ne zapadajte v negativno razmišljanje o povračilnih ukrepih. Življenje je prekratko, zamere, maščevanje bodo naredile največjo škodo vam samim. Ne hitite stalno, da bi nekam prišli ali nekaj dosegli, lahko se vam zgodi, da boste zamudili sami sebe. Ne usmerjajte preveč energije za doseganje ciljev, vzemite si načrtno čas za počitek.
Ljudje nismo stroji, če se spočijemo, ohranjamo zdravje in tako naredimo dolgoročno še več.
Vaše zdravje je pomembnejše od vseh še tako »najbolj pomembnih« dosežkov. Ne osredotočajte se in ne razmišljate samo o doseganju svojih ciljev, predvsem pa jasno raziščite, kaj je za vas pomembno v življenju.
Zelo blagodejno in koristno je, če smo sposobni sprejeti dnevne dogodke z veselo dobrodošlico, karkoli nam bodo prinesli, in z odnosom, ki presega omejitve razlikovanja med dobrim in slabim. Tako postanemo zadovoljni, srečni in usklajeni z naravo ter okolico odkrijemo, da sta največji čar in ugodje biti v sedanjosti tukaj in zdaj.
Besedilo: Igor Gregorc // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
