Človeški glas je osupljiva stvar. Od prvega življenjskega krika, ko prvič vdihnemo, uporabljamo svoj glas, da vzpostavimo stik s svetom. Vsi zvoki, ki jih proizvajamo, toni, ki jih uporabljamo, besede, ki jih izbiramo, usmerjajo in oblikujejo našo identiteto. Naročimo kapučino, prisežemo večno ljubezen, napovemo vojno, hvalimo iz srca, preklinjamo, popravljamo in zavračamo, vse z dihanjem in odpiranjem ust, da bi ustvarili zvok.
Glas je čudovit dar, ki ima lahko močan vpliv na nas same in na druge. Če izkoristite vso njegovo moč, lahko vaš glas vpliva na vaše življenje na vrsto čudovitih načinov, in ko ga boste razumeli in delali z njim, bo postal veliko več kot zgolj nekaj, kar vam zdrkne z jezika. Ko je v stiku z vašim srcem in pride globoko iz vas, vam lahko preobrazi življenje.
Ko govorite z vašim resničnim glasom, se pravi, ko uporabljate svojo lastno, edinstveno noto, boste čutili in živeli z resnično pristnostjo. Vaša samozavest se bo povečala, tako kot tudi zavedanje sebe kot nekoga, ki ga slišijo drugi in ki sliši druge. Posledično boste v življenju veliko lažje dosegli tisto, kar si želite.
Vaš glas je vaša identiteta v zvoku. S pozicijo, tonom, resonanco, energijo in izrazom svetu pove, kdo ste. Večina nas uporablja »vsakdanji« glas, ki ustreza družbenim pričakovanjem ali vlogi, ki naj bi jo imeli v življenju. Ta »vsakdanji« glas se pogosto močno razlikuje od našega resnično pristnega glasu.
Naravo svojega resničnega glasu lahko odkrijemo le, če priznamo in si dopustimo izraziti svoja resnična čustva. Ko nehamo potiskati čustva, prenehamo zadrževati svoj resnični glas. Spregovorimo lahko jasno, z resonanco, iz globin svoje duše, saj je naš en in edini glas zvok naše resnice in zato sredstvo razodetja.
Od bivanja do delovanja
V zadnjih dveh oziroma treh stoletjih se je veliko ljudi oddaljilo od energije »bivanja«, ker nas je pričela gnati nujnost »delovanja«. Posledično se je živi zvok radosti srca, ki je skozi leta nastajal naravno, spremenil, naši glasovi pa sporočajo le še informacije, s čimer smo se iz srčnega čutilnega centra preselili v miselni center glave. S tem se je naš stik z načrtom oziroma »prvotno noto« naših prednikov zatrl, prav tako kot tudi naša sposobnost polnega in svobodnega izražanja.
Na začetku enaindvajsetega stoletja se vse bolj zavedamo velikanskih neravnotežij v nas samih in v svetu. Osnovni energiji znotraj nas in v našem okolju, ki ju Kitajci označujejo kot jin in jang, sta skrajno neuravnoteženi: jang »delovanja« ali »moška energija« je dobila preveliko prevlado v primerjavi z jin »bivanja« oziroma »žensko energijo«.
Posledica tega je, da se je življenjsko delovanje omejilo na »početje«. Vzgib »delovanja« je energija, s katero v življenju napredujemo in se z njo uveljavljamo v svetu. Ta vzgib je lahko vir velikega poguma in znanja, a če delujemo zgolj na ta način, lahko naše življenje postane brezčutno in delovanje »neprisotno« kot avtomatski pilot. Preprosto smo preveč zaposleni s cilji, ki jih moramo doseči, namesto da bi se posvetili sredstvom, s katerimi se bomo tem ciljem približali. Zaradi te prezaposlenosti z »delovanjem« smo spravili iz ravnotežja vidik »bivanja« naše narave: instinktivni ženski vzgib, ki ustvarja silo sprejemanja, voljnosti, ljubezni in skrbnosti. Če se za ta osnovni princip ne zmenimo ali ga potlačimo, smo v nevarnosti, da zakrknemo.
Vez med glavo in srcem
Dejstvo, da smo glas iz telesa in srca prestavili v glavo, je imelo izjemen vpliv in izredne posledice na naše fizično življenje. Le redki dandanes govorijo s prepričljivostjo resničnega, polnega in ukoreninjenega glasu, kakršnega smo sposobni. Namesto tega ta lastnost glasu ostaja potlačena in pozabljena, prekrita s pogojenostjo, izobrazbo, prepričanji in vedenjem, s katerim so nas omejili.
Toda fiziologija človeškega telesa in delovanje glasu v njem jasno ponazarjata vez med »glavo in srcem«, ki je bistvo resnično zdravega glasu.
Glas se nahaja v grlu, ki leži v vratu, ki simbolizira prehod med glavo in srcem ter kanal med umom in telesom. Njegovo potencialno moč dobimo s stimulansom, dihom, ki je naša lastna življenjska sila.
Dih postane fizičen v trupu in trebuhu, kjer v polnosti izkusimo čustva in občutke življenja in vso njegovo ustvarjalnost. Glas tako postane sredstvo izražanja, z njim stopimo v stik z bistvom in čutenjem naše biti. V teh trenutkih se lahko vzpostavi drugačno ravnotežje, ki Descartesovo definicijo človeka spremeni v: »Mislim in čutim, zatorej sem, kar v resnici sem.«
Zvok, ki ga proizvajamo, potuje preko vibracij, poznanih kot zvočni valovi. Te zvočne valove ujamejo tisti okoli nas. Toda zvoke, ki jih drugi ustvarjajo, ne samo slišimo, temveč jih tudi čutimo.
Ko oddajamo zvok, naša nota ustvari harmonično vibracijo, ki ji pravimo resonanca. Na resonanco, ojačanje prvotne note, vplivata velikost in oblika telesnih votlin, preko katerih se oblikuje zvok. Zato ima vsak svojo lastno in povsem individualno resonanco. Ko govorimo ali zvenimo iz srca, drugi »začutijo« in slišijo našo namero.
Ko glas prestavimo zgolj v glavo, težko v polnosti izrazimo in razkrijemo nežnejša čustva, ki zato postanejo pretirana in prikrita, tako da čustvene procese drugih ljudi odkrijemo po tem, česar ne razkrijejo, ne po tem, kar je vidno.
Dobra vest je, da je od šestdesetih let dvajsetega stoletja, zaradi prihoda vzhodnjaške miselnosti na Zahod, prišlo do premika v zavesti, ki je pripomogel k večjemu ravnotežju. Zahod veliko dolguje trajnemu vplivu, ki so ga imele vzhodnjaške tehnike zdravljenja in usmerjanja energije na našo kulturo. Le kdo še ni slišal za jogo, tai či, akupunkturo, šiatsu, feng šui ali transcendentalno meditacijo? Vse to so vede in discipline, katerih cilj je izuriti zavest posameznika, da bi dosegel stanje popolnega duhovnega uvida in s tem združenja z univerzalnim duhom, ko se človeško sreča z božanskim.
Povezava do knjige ALKIMIJA GLASU: TUKAJ
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
