Ljubka šmarnica nam pravi, da je zanjo prav maja čas 'ta pravi'. Cveti namreč od maja do junija. Seveda pa jo poznamo tudi pod imeni: solzica, devičica, gozdni zvonček, jurjevka, binkoštnica.
Zapisi o tej res ljubki evropski domorodni rastlini so iz davnega leta 1420, kjer je navedeno, da naj bi bila zelo priljubljena pri ljudeh in pri vilah. Včasih so zanjo poznali tudi izraz vilinska skodelica, saj beli cvetki res spominjajo na male ljubke skodelice. Ko zapiha veter, se zdi, kot bi vile v svojih belih oblekicah poplesavale po veji. Cvetovi naj bi tudi zvonili, in to takrat, ko vile zapojejo. Da to lahko slišite in doživite, pa morate v poseben vilinski gozd.
Verovanje
Šmarnica je povezana s časom plodnosti in z boginjo rasti, polj in pomladi Majo, najstarejšo od sedmih sestra Plejad. Maja in Zeus sta bila starša Hermesu oz. Merkurju, zato je Maja tako rekoč babica magije, saj naj bi jo izumil prav Hermes. Mesec maj je tako imenovan po Maji, 1. in 15. maj pa od nekdaj veljata za sveta dneva. Nekdaj je veljalo, da lahko boginjo Majo častijo samo ženske. V katoliški cerkvi se je to preneslo na Marijo, zato je maj tudi Marijin mesec. Šmarnica je velikokrat upodobljena v motivu brezmadežnega spočetja in motivu Marijinega oznanjenja. Zaradi nizke rasti in zvončasto povešenih cvetov predstavlja simbol Marijine ponižnosti in vdanosti. Kot simbol odrešitve se pojavlja tudi ob Kristusu. V motivu Jezusovega rojstva simbolizira utelešenje Odrešenika, v motivu poslednje sodbe pa pomeni upanje v božjo milost in odrešitev duše.
Blagor sveta
V srednjem veku so ji rekli tudi blagor sveta ali »salus mundi«, kar pa lahko pomeni tako odrešitev ali ozdravitev sveta. To se navezuje na srednjeveško in renesančno medicinsko tradicijo, kjer so šmarnico cenili kot zdravilo za številne bolezni, še zlasti za bolezni srca. Renesančni zdravniki so jo izbrali celo za zaščitni znak svojega stanu in jo lahko najdemo na portretih velikih zdravnikov tistega časa.
Magičnost
Ponekod sicer verjamejo, da prinašanje šmarnic v domove prinaša nesrečo, v Franciji pa naj bi po izročilu še danes darovali darila in šopke iz šmarnic ob praznovanju 1. maja, saj to prinaša srečo. V Nemčiji in skandinavskih deželah prav tako pomeni srečo, če spomladi odidemo v gozd in naberemo nekaj šmarnic ali deviških solz, kot jim pravijo.
Šmarnico pogosto vpletajo v poročne šopke, zato velja za peto stvar, ki naj bi jo imela nevesta po starih šegah in navadah, torej nekaj starega, nekaj novega, nekaj izposojenega in nekaj modrega. Nizozemci jo radi posadijo kot prvo rastlino v vrt novo poročenega para. Vsako pomlad, ko zacveti, se tako obnovi tudi njuna ljubezen.
Za srečo
Močan vonj naj bi ljudem nasploh dajal drugačen, lepši pogled na svet. V rastlinskem svetu šmarnica prav res pomeni 'vrnitev sreče'. Predstavlja simbol ponižnosti, čistosti in sladkobe. Doma na vrtu jo posadite po vseh kotih, saj vam bo prinašala mir, krepila ljubezen in vas varovala pred zlimi duhovi. Ko zacveti, je to pravi čas, da na vrt posadite paradižnik, če želite, da bo lepo uspeval.
Ker šmarnica velja za Merkurjevo cvetlico, je povezana z ozvezdjem Dvojčkov, ki svojo vladavino nastopijo 21. maja. Prav tako kot dvojčkoma ji vlada element zrak. Je izredno 'zračna' rastlina, zato nam dobro prezrači glavo, saj se uporablja za krepitev uma in spomina. V prostoru, kjer je, bo razveselila srca in dvignila duha vsem, ki so v njem.
Besedilo: Tamara Ferenc // Fotografija: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
