Praznoverje nas spremlja povsod in tudi tisti najbolj nejeverni niso 'varni' pred njim. Prav nasprotno! Ukvarjanja z dobrimi in slabimi znamenji in prepričanja, da lahko z magičnimi mislimi vplivamo na svojo usodo, so danes kvečjemu še bolj razširjeni kot pred recimo dvajsetimi leti.

Vsaka od vraž, za katere se morda sploh ne sprašujemo več, kako in zakaj je nastala, pa ima še kako svojo zgodovino. In šele poznavanje le te nam pomaga osvetliti v čem je bil njen dejanski smisel.

Obstaja na tisoče praznoverij, ki imajo podobne korenine.

  • Na primer trkanje na les. V časih, ko so bili prepričani, da obstajajo zli duhovi, ki ne marajo hrupa, je bilo pač pametno malo potrkati. Predvsem takrat, ko je nekdo govoril o svoji lepi prihodnosti in ni želel privabiti temnih sil nadnjo. Les je bil še posebno učinkovit za obrambo, ker je utelešal Kristusovo telo. Ostane le še vprašanje, zakaj se tudi v sedanjih časih še vedno tako zelo radi naslonimo na te rituale. Odgovor je popolnoma človeški - ker so naša hrepenenja takšna, kot so jih imeli naši predniki. Želimo si, da bi lahko urejali svet, našli pravila v nepreglednosti življenja, ki bi nam bila v oporo.
  • Pravijo, da vedno umre en pomorščak, če si cigareto prižgemo na sveči. Prepričanje, ki je včasih imelo realno ozadje: ker so številni stari ali brezposelni pomorščaki izdelovali vžigalice, so bili seveda tudi odvisni od njihove uporabe.
  • Vrane ne veljajo po krivici za znanilke smrti! Večina jih pozimi uide snegu in trdovratnemu mrazu. Ali povedano drugače: ko se pojavijo, se vreme spremeni. In to velikokrat za stare, bolehne ljudi pomeni telesno obremenitev, ki je ne preživijo.
  • Slavni izrek hokuspokus bi lahko izhajal iz 'slušne napake'. Ko so še maševali v latinščini, je župnik mrmral 'Hoc est enim corpus meum' (slovensko: To je dejansko moje telo). Množica je slišala 'hoc es poc es' – torej hokuspokus.
  • Petki veljajo v spomin na Kristusovo smrt kot nesrečni dnevi. Trinajsti se lahko za svoj slabi sloves zahvali 13. mesecu, s katerimi so zgodnje kulture uravnavale razliko med luninimi in sončnimi obdobji. Vsaka tri leta je bilo treba plačati več davkov.
  • Razbito ogledalo pomeni sedem let nesreče? To praznoverje je nastalo v času, ko so bila ogledala izjemno dragocena in so veljala za dobesedno magično stvar. Jasno jim je bilo, da v njem biva duša ogledovanega, in če se je tako ogledalo razbilo, je sledila kazen.
  • Kdor med božičem in novim letom obeša perilo, po starem verovanju tvega, da mu bo v prihajajočem letu umrl sorodnik. To verovanje prihaja iz germanskega sveta. Verjeli so namreč, da je bog Wotan z mrtvimi na lovu. Če so se ujeli v obešeno perilo, so tega pozneje uporabili za mrtvaške prte za njihove lastnike.
  • Črne mačke? Prvi ameriški priseljenci iz Anglije so s seboj prinesli tudi globoko vero v Biblijo. In s tem tudi globoko nezaupanje v vse, kar bi bilo lahko povezano z demoni in zlemi silami. Črne mačke so videli kot spremljevalke čarovnic, zato so jih prepovedali. Kateri koli lastnik črne mačke je bil kaznovan ali celo usmrčen. V srednjem veku je vraževerje vodilo tudi v množične poboje črnih mačk. Po drugi strani pa so Egipčani verjeli nasprotno, namreč da črne mačke prinašajo srečo. Verjeli so, da si bo gospodinjstvo s tem, ko ima pri hiši črno mačko, pridobilo naklonjenost »mačje boginje« Bast oz. Bastet.

Prav v zvezi z zadnjo vražo, ki je kriva, da v zavetiščih za živali vsako leto tarnajo, kako težko dobijo dom za ljubke črne mucke, medtem ko gredo tigrčki običajno za med, vam polagamo na srce starodavno egipčansko verovanje. Glede na to, da danes že vemo, da čarovnic (razen na noč čarovnic) med nami ni, srednjemu veku pa ne rečejo zaman tudi mračni vek, smo prepričani, da so stari Egipčani veliko bolje razumeli naravo srečonosne moči v črnem kožuhu.

Več branja na spletni povezavi Črne mačke!

30. oktober 2015 Astro

Avto magazin

6-mesečna naročnina (6 izvodov)

Cena s popustom: 20,35 €

REDNA CENA: 23,94 €

NAROČITE ZDAJ

Story

Letna naročnina (52 izvodov)

Cena s popustom: 97,50 €

REDNA CENA: 130,00 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri