Še pred Rimljani so jo na naših tleh častili Kelti, ki so ji namenili dva zelo pomembna datuma, letni in zimski solsticij. V tem vmesnem času naj bi namreč vladala.
Natančneje naj bi se ob začetku poletja, poletnem solsticiju, bila bitka med kraljema hrastom in bodiko. Obe rastlini, drevesi namreč, predstavljata moško esenco. Ob poletnem solsticiju zmaga kralj bodike nad hrastovim kraljem, ta pa si vladarsko žezlo spet pribori ob zimskem solsticiju. Tako se obe vladavini izmenjujeta že ves ta čas, Kelti pa so bodiki namenili tudi posebno obdobje na magičnem koledarju rastlin, in sicer med 8. julijem in 4. avgustom.
Ljudje, rojeni v mesecu bodike
Za ljudi, ki so rojeni v tem času, naj bi bilo značilno, da so plemeniti in ljubijo znanost, zlahka prevzamejo vodstvene položaje. Moč jim je pravzaprav v zibel položena in zato so skoraj nepremagljivi in se le stežka zlomijo. Zelo dobro se počutijo v akademskih krogih, saj so izjemno učljivi in skozi življenje pridobijo ogromno znanja. Ker se jim za veliko stvari v življenju ni treba posebej truditi, je nevarnost, da zaspijo na lovorikah.
Rastlina žrtvovanja
Bodika nas opominja, da se ni treba ves čas samo naprezati, da je treba umiriti naša čustva in s tem sebe. Če želimo delovati modro, potem moramo biti umirjeni in v harmoniji s samim seboj. Bodika nas opominja tudi na naše slabe ali napačne poteze, ki so lahko pustile tudi boleče posledice, z vsem se moramo spoprijeti v življenju, bi se glasile njene besede. Sočutje in ljubezen sta tisti vrlini, na kateri nas želi spomniti bodika. V svetu tarota predstavlja karto obešenca, saj predstavlja osebno žrtvovanje, da bi lahko spremenila celoten svet na bolje.
Moč miru
Bodikina neverjetna moč se skriva v tem, da je prava prinašalka miru. Na naše fizično in duhovno telo deluje tako, da ga umiri, pomiri in ščiti pred vsem, kar ni ljubezen. Pomaga vsem tistim, ki so preveč sumničavi, ljubosumni, maščevalni, da vsa ta svoja negativna čustvena stanja predrugačijo in začutijo svoje srce ter ga odprejo. Najprej samemu sebi.
»Bodika in bršljan,
ko oba odrasteta v drevo,
od vseh dreves v gozdu,
le bodika krono nosi.«
Ta stara ljudska keltska pesem kaže na to, da so bodiko vedno zelo radi povezovali v delovanju z bršljanom, saj naj bi bodika prikazovala moški princip, bršljan pa ženski. Obe rastlini sta zimzeleni, zato sta bila in sta še vedno idealen par podpore v temnih zimskih dneh. Nakazuje pa tudi, da ima bodika svojo krono, list, ki nekoliko res spominja nanjo.
Magične lastnosti
Bodika ima neverjetno moč zaščite, zato so jo imele čarovnice zelo rade pri svojih ritualih. Verjele so, da varuje pred vsemi zli duhovi, udari strel in pred strupi. Divje živali so se povsem umirile, če so veje bodik vrgli proti njim. Dojenčke so, da bi jih dobro zaščitili, poškropili z vodo, v katero so namočili bodiko.
Kelti so jo zelo radi prinesli v svoj dom, da bi dodala svetlobo in zasejala veselje, saj je bila zanje pravi simbol sreče.
Besedilo: Nina Kasandra Klun // Fotografija: Shutterstock
