»Zaradi hude bolezni sem komaj ušla smrti, za kar sem hvaležna uradni medicini. Toda zdravila so pustila posledice, kar sem kasneje reševala s pomočjo zdravilstva, ki je pomembno izboljšalo kvaliteto mojega življenja. Moje izkušnje z obema pristopoma so dobre. Prepričana sem, da bi ta dva svetova morala sodelovati, ker bi imeli uporabniki od tega večjo korist,« je na okrogli mizi z naslovom 'Zakaj se bojim o zdravilstvu spregovoriti s svojim zdravnikom?', zaupala igralka Nataša Tič Ralijan, ki je težko bolezen, kot pravi sama, preživela zaradi šolske medicine, zdravilstvo pa ji je pomagalo bolj kakovostno živeti.
Bolnikova varnost in uspeh zdravljenja, ko se odloča za zdravilske metode, je bila rdeča nit pogovora, ki ga je v Cankarjevem domu organiziral Zavod Viva.
Sodelovali so specialistki družinske medicine asist. mag. Tatjana Cvetko in prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, psihiatrinja asist. dr. Zdenka Čebašek Travnik in mag. Petar Papuga, dr. med., specialist akupunkture.
»Če si nekdo zlomi nogo, ni nobenih dvomov, kje bo poiskal pomoč. Ko pa ima številne težave, neredko obupa, je negotov in takrat išče različne poti do zdravja. Zdravniki skozi predpisan šolski pregled ne uspemo prepoznati vseh podrobnosti kot pomembne. Problem je čas, ki ga zdravniki nimamo, pa tudi pomanjkanje znanja in poznavanja teh metod. Niso redki primeri, ko so ljudje opravili številne preiskave, vsi izvidi so normalni, stanje pa ni boljše. Taki bolniki gredo k zdravilcu, ki si vzame čas za celostno sliko, ponudi nasvet, kakšno zdravilo, predvsem pa mu zagotovi, da bo vse v redu, kar pogosto pomaga,« je povedala asist. mag. Tanja Cvetko.
V nobenem primeru nas ne bi smelo biti strah pri zdravniku spregovoriti o skrbi za lastno zdravje, je poudarila asist. dr. Zdenka Čebašek Travnik, strokovna sodelavka Združenja za integrativno medicino. Pri tem je ponudila koristen napotek, kako začeti pogovor o morebitni uporabi zdravilskih metod pri zdravniku.
»Bolnik bi lahko začel pogovor z vprašanjem Ali vas lahko nekaj vprašam? Večina zdravnikov se bo odzvala pozitivno in takrat lahko vprašamo, kaj menite o določeni obliki zdravljenja, ki nas zanima. In nato še, ali bi to vplivalo na na vaš odnos do mene, bi bil/a še vedno vaša pacient/ka? To je ključno vprašanje, in če se pogovor nadaljuje, postavite še zadnje vprašanje: Na kaj naj bom pozoren/a, če se grem po tej zdravilski metodi?« Če bi se pacienti naučili postavljati ta vprašanja, bi tako tudi sami pomagali graditi most med zdravniki in zdravilci, je poudarila dr. Čebašek Travnik.
Mislim, da smo že tako zrela družba, da bi vsak moral imeti pravico izbirati, čeprav zdravniki pogosto mislijo, da ne, je poudarila prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, in dodala: »Če smo pošteni do sebe in do drugega, je skrajni čas, da se pošteno pogovorimo. Zdravniki se pogosto bolj negativno odzivajo na drugo mnenje zdravnikov kot o pomoči zdravilcev. Morda bi bil čas tudi, da sami preverimo in se seznanimo s kakšno metodo tudi tako, da jo preizkusimo. Pacienti jo bodo v vsakem primeru poskusili. Sama sem prekusila metodo zdravljenja z glasbo. Čeprav sem po nekaj minutah zaspala in ni bilo poceni, pa mislim, da je prav, da se zdravniki angažiramo.«
Da je bolnike pogosto strah spregovoriti s svojim zdravnikom o zdravilski metodi, je pogosto razlog slaba komunikacija med zdravilci in zdravniki, je prepričan mag. Petar Papuga, dr. med., ki deluje kot zdravnik tradicionalne kitajske medicine.
»To se bo izboljšalo šele, ko bomo zmogli preseči obojestranski strah, ki rojeva jezo, neolikanost, konfliktne situacije, kar mediji pogosto zlorabijo stvari za svojo popularizacijo. Če želimo sodelovati, je ključna širina duha. Medtem ko imamo v medicini višave, pa je med skupinami zdravilcev veliko nezrelosti.«
Glede na nezrelost dialoga bi ministrstvo moralo postaviti arbitrarne meje, je poudaril Petar Papuga.
»Tako kot bi bilo dobro zdravnikom fakultativno podati osnove posameznih zdravilskih sistemov, tako so tudi vsi zdravilci prisiljeni obvladati vsaj znanje srednje medicinske šole. Če želimo dobro zdravilstvo, je potrebno marsikaj na tem področju urediti, treba je vedeti, kaj lahko posamezna metoda lahko stori. Zagotovo pa ne gre samo za placebo. Ob enem pa morajo biti kritični tudi sami uporabniki in se izobraziti o posameznih metodah.«
V zaključku je Nataša Tič Ralijan dodala še, da vidi kot uporabnica tradicionalne kitajske medicine in antropozofske medicine vidim v širjenju obzorij zdravnikov velik potencial.
»K vam prihajamo po nasvet, zahtevamo, da bi bila vaše oko in uho odprta tudi za zdravilske metode, da bi jih poznali in nam znali svetovati, katera je zame najbolj primerna. Katero bomo izbrali, je naša odločitev. Predvsem pa nas ne sme biti strah o tem spregovoriti na glas.«
Današnja okrogla miza predstavlja zato le enega od korakov v smeri povezovanja obeh svetov in odpira prostor za nadaljnjo razpravo o možnih rešitvah. Zavod Viva si s to okroglo mizo želi ustvarjati prostor, v katerem se bosta zdravilstvo in uradna medicina srečevala in sodelovala pri skupnem cilju – zagotavljanju zdravja bolnika.
Področje zdravilstva pri nas je neurejeno
Kdaj se bosta medicina in zdravilstvo končno zbližala tudi v Slovenija?
V pripravi je nov zakon o zdravilstvu, ki se še ne izvaja, kdaj se bo, ne ve nihče. Tudi sami zdravilci so med sabo neusklajeni, neenotnih ciljev in razmišljanja, to pa dodatno povečuje zmedo. Zdravilske metode prakticirajo tako tisti, ki so pridobili neko obliko medicinskega znanja, bodisi na medicinski, zdravstveni ali farmacevtski fakulteti doma in v tujini, pa vse do tistih, ki so znanje pridobili na enem tečaju ali ga sploh nimajo in se izdajajo za zdravilce, ki lahko obljubljajo tudi čudežna ozdravljenja.
Raziskave kažejo, da si velika večina ljudi v ordinaciji svojega zdravnika želi odprto spregovoriti tudi o metodah drugačnega zdravljenja, o katerih bi jim lahko svetoval tudi njihov zdravnik. To (za) zdaj ni mogoče iz različnih razlogov. Na strani zdravnikov še vedno velja odpor do vsega, kar ni v okviru na dokazih temelječe medicine. Razlog, zakaj zdravniki ne poznajo zdravilstva, je tudi v tem, ker te vsebine niso del študija. Možna in smiselna rešitev je vsekakor zakon o zdravilstvu z delujočo zdravilsko zbornico na eni strani, na drugi strani pa uvedba bodisi predmeta v okvir dodiplomskega študija bodisi možnost dodatnega usposabljanja v okviru zdravniške zbornice za zdravnike šolske medicine, da bi se spoznali vsaj z osnovami zdravilstva. Ne nazadnje je nedavna raziskava med več kot 700 zdravniki, ki jo je opravila prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije, pokazala, da bi kar 77 % zdravnikov želelo o zdravilskih metodah izvedeti več, če bi jih o tem izobraževali zdravniki. V tem oziru je zelo zanimiva tudi raziskava, ki jo je med 761 ljudmi, ki imajo zdravnika v koprski občini, izpeljala asist. mag. Tatjana Cvetko, dr. med. Med drugim je odkrila, da sta bili dve tretjini vprašanih uporablja dopolnilne metode, malo manj razveseljivo pa je, da je le slaba tretjina vprašanih o tem spregovorila s svojim zdravnikom. To odpira še en velik problem, kajti nakazuje, da bolniki s svojim zdravnikom o zdravilstvu oziroma dopolnilnih metodah zdravljenja ne upajo spregovoriti, bodisi zato, ker se bojijo, bodisi, ker ne vedo, ali je njihov zdravnik tovrstnim metodam naklonjen ali ne.
Okrogla miza je potekala kot uvod v 1. Festival za celostno zdravje – Dao Yah, zakladi tradicije, ki bo potekal v Cankarjevem domu, od 30. januarja do 2. februarja, s predavanji, delavnicami in bogato ponudbo certificiranih izdelkov in storitev, ki izhajajo iz tradicionalnih znanj o zdravju. Več informacij spletni strani www.daoyah.si.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
