Mesec februar - predniki so mu rekli sečan, svečan ali vesnar

16. 2. 2018 | Vir: Jana
Deli
Mesec februar - predniki so mu rekli sečan, svečan ali vesnar (foto: Profimedia)
Profimedia

Februar so naši predniki imenovali svečan, saj naj bi bil to čas, ko so se povsod lesketale sveče. Led in mraz sta bila zaščitni znak tega temnega zimskega meseca. Ker je potreboval še vedno dodatno spodbudo luči, so bile v tem času prisotne tudi sveče iz voska.

A najprej naj ne bi bil svečan, temveč sečan, saj je oznanjal čas, ko so naši predniki pozimi sekali drevje. Iz sečana se je nadaljeval mesec sušec (marec), ki je bil logično suh, ko sta se zemlja in drevje sušila. Sečan so Slovenci preimenovali v svečan šele v 19. stoletju, ko se je izgubil pomen imena meseca s sekanjem drevja v zimskem času.

Brigid

Staro slovensko ime pa ima, kot smo videli, najprej svoj izvor v sekanju drevja, pozneje pa v ledu, mrazu, ki poka, ter po svečah, ki jih je bilo v tem času vse polno. Tako se ni čuditi, da je stari čarovniški, tudi keltski praznik imenovan imbolc, ki se ga praznuje prve dni svečana, praznik prinašanja luči. Boginja Brigid naj bi kot ognjena boginja na Zemljo spet prinesla svetlobo in ogenj in s tem že nakazala, da se pomlad resnično bliža, saj se vsa narava pripravlja na novo rast.

Vesnar

Na naših tleh pa so mesec s(v)ečan poznali tudi kot vesnar. Ime naj bi dobil po vilah vesnah, ki so bile znane čarodejke iz zahod­nega dela dežele, zanje pa je veljalo, da so ljudem delale tako dobro kot slabo. Te vesne naj bi prebivale v prelepih palačah na visokih gorah, kjer se pogovarjajo o letini, življenjskih usodah ljudi in drugem. Njihove palače obdaja velik krog, ki jim prepoveduje izhod čez leto, razen v februarju. Tako se februar imenuje tudi vesnar. V tem mesecu namreč odhajajo v dolino med ljudi in se vozijo med enajsto in polnočjo na lesenih vozičkih ob poteh. Pri tem spuščajo posebne glasove – ljudje pravijo, da hreščijo. Slišijo jih le tisti posamezniki, ki jim je ta lastnost prirojena. Komur se čez leto uspe skrivaj priplaziti v njihove palače na gorah, lahko izve, kaj se bo v tistem letu zgodilo. Vendar gorje mu, če ga pri tem vesne zasačijo. Seveda pa Vesno najbolj poznamo kot boginjo pomladi, torej kot resnično prinašalko luči na naših tleh.

Febra

Za konec pa poglejmo še, zakaj danes februar imenujemo februar. Ime je nastalo po rimskem prazniku očiščenja, ki so ga Rimljani imenovali febra. Pred prihodom novega leta, ki so ga praznovali 1. marca, so se morali namreč dobro očistiti, tako je to veliko čiščenje padlo ravno v čas, ki so ga pozneje poimenovali februar. Meseca januar in februar sta bila staremu rimskemu koledarju dodana pozneje, februar pa je kot zadnji dodani mesec dobil najmanj dni.

Besedilo: Nina Kasandra Klun // Foto: Profimedia

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju