Mandragora - mogočna čarovniška rastlina

Mandragora - mogočna čarovniška rastlina (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
7. 7. 2019

Mandragora je zelo posebna rastlina trajnica, ki raste divje na območju Sredozemlja. Je ena od najbolj mogočnih čarovniških rastlin.

Omenjena je v Genezi, kjer je izpričano, da je pomagala Raheli, da je lahko spočela Jakoba, iz grške mitologije pa je poznana po tem, da sta jo Kirka in Afrodita uporabljali kot afrodiziak. Toda njene moči niso le mitske, mandragora namreč vsebuje halucinogene in narkotične alkaloide.

Dioscurides, grški zdravnik iz prvega stoletja, je v svojih spisih zapisal, da so v starem Rimu uporabljali mandragoro, kuhano v vinu, kot anestetik. A obenem opozoril, da je treba pravilno odmeriti njeno količino, saj če je je preveč, je lahko usodno. Prah iz korena naj bi povzročil halucinacije in pozneje trans, podoben stanju smrti ali globokemu spancu, kar opiše Shakespeare v svojem delu Romeo in Julija. Prav tako naj bi korenina povzročala blaznost in naj bi se uporabljala pri pripravi napitkov za letenje, kot to opisuje Bulgakov v Mojstru in Margareti.

Posebna oblika korena

Njen najpomembnejši del je debel koren, ki spominja na človeško bitje. Starodavni Egipčani so izvleček korenin, verjetno pomešan z alkoholom, označevali kot 'vodo življenja'. Verjeli so, da bo tisti, ki spije ta čudežni napitek, prejel zdravje, moč in dolgoživost. Mandragora naj bi imela božansko moč zaradi svojega odnosa z bogovi. Zato ne preseneča, da so jo postavljali na svoje oltarje ali v vidni kot svojih domov in okoli prižigali sveče.

Pomoč za vse telo

Korenina s svojo obliko spominja na človeško telo, tako da so verjeli, da lahko pomaga pri zdravljenju celega telesa. Če je bila korenina bolj podobna otroku, si jo je ženska, ki je želela spočeti, dala pod blazino. Korenina, ki je bila oblikovana kot ženska, je moškim, ki so jo nosili v žepu, pomagala priti do ljubezni. Mandragora je bila tako iskana, tako da so se v želji po zaslužku, začeli pojavljati celo ponaredki, in sicer iz korena brionije.

Izkopavanje s psom

Mandragore resnično ni bilo lahko izkopati. Tistega, ki jo je poskusil nasilno izvleči iz zemlje, je napadel njen duh in ga ugonobil. Obenem pa naj bi tako močno kričala, da je človek lahko oglušel. Zato so jo nabirali po polnoči, ušesa pa so si zamašili z vato ali voskom. Za rastlino so privezali psa in mu nato vrgli kos mesa. Pes je skočil za hrano in izvlekel rastlino iz zemlje. Mandragorino kričanje naj bi psa ubilo, pokopali so ga na točno tistem mestu, kjer je prej rasla rastlina, za človeka pa korenina ni bila več 'nevarna'.

Čarne značilnosti

V srednjem veku so jo bojevniki nosili, da bi ostali nepremagljivi. V starem Egiptu so jih polagali v grobnice faraonov, kot simbol večne ljubezni in plodnosti. V Bibliji so njeni bobki omenjeni kot uspavalno sredstvo. Obstajajo predpostavke, da se je v nekaterih vojnah v starem veku vino z ekstraktom mandragore uporabljalo za omamljanje sovražnikov. Srednjeveški kirurgi pa so jo uporabljali za lajšanje bolečin pri operacijah.

Čarovnice so velikokrat preganjali prav zaradi tega, ker so posedovale koren mandragore. Tudi Ivana Orleanska je bila, preden so jo zažgali kot čarovnico, obtožena, da je v nedrih hranila alrauno (koren mandragore), da bi ostala nepremagljiva. Rastlino so namreč imenovali tudi 'alrauna', po starem germanskem ženskem imenu Albruna, ki pomeni čarovnico, ki prinaša nočno moro.

Privablja kresnice

Ljudje so za mandragoro pogosto pravili, da ponoči zasveti kot strela. Zaradi tega je dobila tudi ime hudičeva sveča, ker spominja na utripajoč plamen, z njim pa privablja kresnice.

Besedilo: Nina Kasandra Klun // Fotografija: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri