Maj - veliki traven: Ne za poroko, da za ljubezen!

Latinska beseda za mesec maj je Maisus. Beseda izvira iz imena latinske boginje z italijanskega območja z imenom Maia. Maia je bila boginja pomladi, hči Favne ter žena Vulkana. Tudi staroslovensko ime veliki traven nakazuje na bujno pomladno rast. V primerjavi z malim travnom (april) je zdaj trava že veliko višja, od tu izvira ime veliki traven. Poleg velikega travna je mesec maj znan tudi kot majnik, cvetnar in rožni mesec.

NE za poroko

Splošno prepričanje je, da je maj ali veliki traven mesec porok, saj naj bi jih bilo takrat največ. Vendar pa stara pričevanja in vraže pričajo povsem drugačno zgodbo. Včasih so poganska ljudstva pravila nekako tako, da se samo 'slabe' ženske poročijo maja. Če pa se v tem času že sklene zakonska zveza, para ne čaka prijetno življenje, otroci, ki bi se rodili iz te zveze, pa bi bili šibkega zdravja in pameti, močno so tudi verjeli, da bi bil par neploden. Italijani pravijo, da je maj mesec solza, zato ga imajo za nesrečen mesec in se v tem času niso poročali. Tudi za otroke in živalske mladiče, rojene v maju, so verjeli, da bodo slabotnega zdravja ali pa da celo ne bodo dočakali prvega poletja.

DA za ljubezen

Medtem ko ni dober mesec za poroko, pa je maj kot nalašč za ljubezen. Narava je sončna in sijoča, energije so prijetne in v tem času smo prav zaljubljeni v življenje. Vse, kar posejemo, bo bogato obrodilo. Medtem ko je junija, okoli poletnega solsticija, čas veliko bolj primeren za sklepanje zakonskih zvez, saj nakazujejo trdnost. Maj je namenjen zapeljevanju, izkazovanju ljubezni, flirtanju in pripravi na junij, ko se par lahko poroči.

Vasovanje na Slovenskem

Tudi na naših tleh se je z majem začelo fantovsko vasovanje pod okni deklet. Vasovanje pomeni, da so fantje peli, vriskali in klicali dekleta pod njihovimi okni. Na ljubljanskem koncu so poznali tudi izraz 'oglarjenje', saj so fantje 'oglarili' okoli oglov hiš, v katerih so bivala dekleta. So bili pa 'ogli' skrbno pod nadzorom vaških fantov. Da se ne bi zgodilo, da bi se kak fant iz sosednje vasi priklatil pod okno dekleta iz domače vasi. Če so ga domačini zasačili, ga je čakalo najmanj namakanje v vaški mlaki.

Petje pesmi in kozjih molitvic

Fant novinec je moral najprej pokazati svoje pevske sposobnosti, nato pa je še isti večer smel zapeti s fanti pod vaško lipo  in šel z njimi tudi 'na vas'. »Na vas,  na vas,  na vas, na vas,  na vas, k svoji ljubci v vas ...«

so prepevali fantje, preden so se po skupni pesmi razkropili po vasi, vsak pod okno kakemu dekletu. Nekateri fantje vasovalci so bili resno zaljubljeni in so mislili na zakon, zato so hodili pod okno svojega dekleta. Drugi, mlajši, ki še niso bili resno zaljubljeni, pa so hodili vasovat bolj za šalo. Klicali so in klicali dekleta ter čakali, ali jim bo morda kakšno le odprlo svoje okno. Da si dekle ni zapravilo dobrega imena, če bi odprlo okno, se je raje nasmihalo v svoji sobi. Fant pa je zunaj na lestvi pod oknom prepeval duhovite pesmice, ki so jih imenovali tudi kozje molitvice. Vasovanje je potekalo predvsem ob sobotah, prepovedano pa je bilo ob kvatrnih tednih. To so bili tedni, ko je po vaseh strašila strašna torka ali kvatrna baba. Kvatrna baba je prepovedovala dekletom presti, fantom pa vasovati.

Nekaj pregovorov

• Saditi fižol na Florijana (4. 5.) je dovolj zarana.

• Brez dežja Pankrac (12. 5.) in Urban (25. 5.), dobre letine up je dan.

• Če se Pankrac (12. 5.) na soncu peče, obilo mošta v sode priteče.

• Če se Servac (13. 5.) kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.

• Če je pred Servacem (13. 5.) poletje, mraz rad pritisne na cvete.

• Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga.

• Hladen majnik ti gotovo da dosti slame in sena.

• Če Zofija (15. 5.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.

• Kakor je vreme sv. Urbana (25. 5.), tako bo tudi malega srpana (julija).

• Če se Urbanu sonce zahoče, bo poletje suho in vroče.

• Majnik moker, rožnik pa mlačen, kmet bo tisto leto žejen in lačen.

FotografijI: Shutterstock, TAMARA FERENC

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol