Jin joga - veščina sprostitve in način zavestnega usmerjanja pozornosti v svoje telo

14. 6. 2018 | Vir: Jana
Deli
Jin joga - veščina sprostitve in način zavestnega usmerjanja pozornosti v svoje telo (foto: shutterstock)
shutterstock

Jin joga je zvrst joge, ki združuje znanja iz starodavne indijske in kitajske joge.

Ko slišimo to ime, se nam poraja vprašanje, za kakšno zvrst joge pravzaprav gre? Poenostavljen odgovor bi bil, da je to joga za vezi, tetive, sklepe in ne za mišice, vendar v resnici učinkuje na več ravneh. Jin joga je predvsem veščina sprostitve in način zavestnega usmerjanja pozornosti v svoje telo. Ni zgolj naključje, da znani duhovni učitelj Echart Tolle, ki je zaslovel s knjigo Zdaj, na svojih seminarjih kot pripravo na meditacijo uporablja jin jogo. Vadbo na seminarjih vodi njegova žena Kim Eng, ki je znana inštruktorica te zvrsti joge. Na splošno gledano ima jin joga sorodne cilje kot druge zvrsti joge, vendar načrtno usmerja delovanje sproščanja, ki se ustvarja pri izvajanju asan globlje od mišičnih tkiv, ki jih lahko poimenujemo tudi jang tkiva. Deluje predvsem na vezivna tkiva, kot so kite, sklepi, kosti, ki jim običajno ne posvečamo toliko pozornosti pri izvajanju aktivnih zvrsti asan (telesni položaj ali vaja v jogi).

O nastanku jin joge

Jin joga ponazarja most, ki združuje teorije iz indijske joge in kitajske//daoistične tradicije v celoto. Pred več kot sto leti so starodavni mojstri duhovnih tradicij s pomočjo dovršenih, dolgotrajnih meditacij pridobili vpogled v energijski sistem človeškega telesa. V Indiji so to energijo poimenovali prana in poti, po katerih poteka v telesu, nadiji. V starodavni Kitajski so daoistični modreci to isto energijo poimenovali či, razvili so znanost o akupunkturi, ki temelji na akupunkturnih točkah, ki so na energijskih kanalih v telesu, imenovanih meridijani. Kitajske veščine, kot so či gong, daoistična joga in tai či čuan so v tistih časih razvili z namenom krepitve in uravnoteženja pretoka energije či. V Indiji so iz istih razlogov razvili celosten sistem duhovnega razvoja – jogo, ki je nam na zahodu najbolj znana po svojih telesnih položajih asanah. Sodobno prakso jin joge je na začetku tega tisočletja razvil Američan Paul Grilley, ki jo dolga leta sam vadil klasično jogo in prakticiral meditacijo. Združil je starodavno znanje indijske in kitajske joge, ki ga je pridobil od svojih dveh najpomembnejših učiteljev. Prvi je Pulie Zink, mojster daoistične joge in kitajskih borilnih veščin. Drugi je dr. Hiroši Motoyama, šinto menih in znani znanstvenik/raziskovalec, ki je zaslovel po raziskavah, s katerimi je potrdil obstoj meridijanov v človeškem telesu.

Učinki jin joge

Vadba jin joge učinkuje predvsem na jin dele našega telesa. To so tisti deli našega telesa, ki so najbližje našemu jedru (središče trupa), bolj natančno gre za področje, ki se od spodaj začne nad koleni in obsega kosti in vezivno tkivo v nogi, boku in trupu vse do popka. Predvsem deluje tako, da nam raztegne in okrepi vezivno tkivo, ki je zaradi neaktivnosti in prekomernega sedenja oslabelo. V nasprotju z mišicami, ki so bolj jang deli našega telesa, in potrebujejo več gibanja in ponovitve, potrebuje vezivno tkivo bolj jin pristop, odnos pozornega zavedanja in mirnega sprejemanja. Jin joga ni bila zasnovana kot samostojen sistem vadbe, temveč kot priprava za meditacijo in kot dopolnitev za uravnoteženje z različnimi zvrstmi jang vadb. Med jang vadbe spadajo bolj aktivne zvrsti joge ali pa druge aktivne vadbe, kot so: hoja, tek, aerobika, kolesarjenje, plavanje, borilne veščine, tai či čuan, či gong itd. Glavni učinki vadbe jin joge so:

  • Pomaga nam uravnotežiti jin in jang vidike nas samih.
  • Spodbuja pretok energije či, predvsem v šestih meridijanih telesa, ki potekajo skozi področje kolkov.
  • Spodbuja pravilno delovanje predvsem spodnjih treh energijskih centrov – čaker in tako omogoča, da smo bolj prizemljeni, lažje izražamo svojo seksualnost in smo bolj samozavestni.
  • Vzdržuje in krepi kakovost vezivnega tkiva.
  • Pomaga nam razviti pozorno vadbo meditacije.

Jin in jang v ravnotežju

Jin in jang sta relativna pojma, sta v nenehnem stanju spreminjanja, jin se spreminja v jang in jang v jin. Nekaj je lahko samo jin ali jang v odnosu do nečesa drugega. Kot primer, na telesni ravni so nekateri naši deli telesa bolj jang – naša koža in mišice, to so deli, ki so podvrženi spreminjanju. Jin deli našega telesa so kosti in vezivno tkivo, so bolj stabilni in se počasi spreminjajo. Naše telesno, čustveno in duševno zdravje je odvisno od ravnotežja jina in janga v nas samih. Znotraj nenehno vzdržujemo nasprotja, kajti vsak od nas ima svojo jang naravo, del v nas, ki potrebuje spremembo, tisti, ki stremi, da naredi stvari na način, kot mislimo, da je to potrebno. V sebi imamo tudi jin naravo, del v nas, ki je sprejemljiv in ve, da je vse zares dobro tako, kot je. V današ­njih časih za številne izmed nas velja, da je naša jang stran postala dominantna. Živimo v svetu, kjer nam pogosto pravijo, da nismo zadosti dobri. Počutimo se, da je v našem življenju bolj pomembno stremeti, dosegati nekaj, kot pa da se naučimo sprejeti življenje tako, kot je. Vadba jin joge nam pomaga razumeti vrednost sprejemanja na globljih ravneh. S tem, ko držimo položaje, ne da bi hoteli kaj spremeniti, in sprejemanjem nas samih, takšnih kot smo, začenjamo čutiti jin dele nas samih. Nasprotno pa se s trmastim vztrajanjem, da so stvari drugačne, kot so v resnici, postavljamo v naravnanost obsojanja in obtoževanja, to pa nas prestavlja ven izven nas samih in odmakne stran od biti tukaj in zdaj.

Kaj je posebnost jin joge?

Dve posebnosti sta značilni za vadbo jin joge, ki jo razlikuje od drugih bolj običajnih načinov jang vadbe joge. Prva je ta, da vse položaje držimo vsaj nekaj minut in druga, da raztegujemo vezivno tkivo okoli sklepov. Zamisel o raztegovanju vezivnega tkiva okoli sklepov se sprva zdi v nasprotju z vsemi pravili moderne vadbe. Kakršne koli dinamične vaje izvajamo – tek, aerobika, vzdigovanje uteži, borilne veščine, smučanje, ekipni športi ali joga, velja, da moramo paziti, da ne preobremenjujemo sklepov. Če raztegujemo vezivno tkivo od začetka do konca kretnje, ga bomo s časom poškodovali. Po drugi strani pa je splošno načelo vseh telesnih vaj, da obremenimo tkivo in sprožimo odziv telesa, ki se bo odzvalo tako, da ga bo okrepilo. Bistveno je razumevanje, da je vezivno tkivo drugačno od mišičnega tkiva in potrebuje drug način obremenitve. Namesto ponavljanja krčenja in sproščenja, ki je pravi način za mišice, se vezivno tkivo najbolje odziva na počasno, enakomerno obremenjevanje. Če nežno raztegnemo vezivno tkivo s tem, ko držimo jin položaj daljši čas, se telo odzove tako, da ga naredi nekoliko daljšega in močnejšega, kar je natančno tisto, kar si želimo. Razlika med asanami v klasični in jin jogi je predvsem v tem, da slednje vedno izvajamo na tleh in na čim bolj sproščen način.

Priprava telesa in uma  za meditacijo

Vodila in položaji za vadbo jin joge

Pomembno je, da dovolimo mišicam, da se sprostijo in občutimo, da se kar topijo okoli kosti, ostajamo v mirovanju, dihamo popolnoma sproščeno in držimo položaj tako dolgo, kot je predpisano! Glavni princip za vadbo jin joge je, da če želimo delovati na vezivno tkivo v spodnjem delu trupa, moramo sprostiti mišice okoli hrbtenice. Tako odpadejo vse stoječe in dinamične asane v jogi. Vsem položajem v jin jogi je skupno, da se izvajajo izključno sede ali leže na tleh, tako da se mišice lahko sprostijo in omogočijo, da se vezivno tkivo, ki obkroža spodnji del hrbta, medenico in sklepe v stegnu, nežno raztegne. V vsakem položaj se vztraja sproščeno daljši čas, običajno vsaj tri do pet minut. Vsi pomembni osnovni položaji, ki spodbujajo tudi pravilno sedečo držo za meditacijo, morajo tako vsebovati: sedeči pregib naprej, zasuke, zvijanje nazaj in položaje za odpiranje kolkov. Med te položaje spadajo naslednje asane v jin jogi z zanimivimi živalskimi imeni: metulj, pol metulj, žaba, polž, tjulenj, kačji pastir, labod, speči labod, vezalka, hrbtenični zvin, kvadratni položaj itd.

Jin joga in meditacija

Vsak, ki se je ukvarjal z meditacijo, pozna bolečine, ki se že po kratkem sedenju začutijo v hrbtu, kolkih in kolenih. Če porabite samo deset minut na dan za vadbo osnovnih položajev jin joge, boste prijetno presenečeni, kako drugače in z lahkoto boste sedeli. Kitajska medicina zatrjuje, da se zastoji vitalne energije či v telesu po določenem času zmeraj pokažejo kot telesne težave, ki na prvi pogled nimajo nobene povezave s šibkimi koleni ali s trdim hrbtom. Daoisti bi rekli, da nam vadbe jang tipa odstranijo či blokade, s tem ko nam očistijo in ojačajo telo in um. Vendar vadbe jang tipa ne pripravijo zadosti naše telo za takšno jin dejavnost, kot je meditacija. Znani znanstvenik iz ZDA Dr. Hiroši Motoyama, poznavalec zdravilnih orientalskih veščin, zagovarja teorijo, ki dopušča možnost, da vezivno tkivo, ki prehaja skozi telo, vsebuje poti, po katerih se vitalna energija či prenaša. Če to drži in se vezivno tkivo sklada z meridijanskimi potmi v akupunkturi ali nadiji v jogi, potem je krepitev in raztegovanje vezivnega tkiva izjemnega pomena za dolgoročno vzdrževanje zdravja. Tako vadba jin joge poleg že znanih učinkov prinaša še dodatne koristi za vzdrževanje zdravja in doseganja dolgoživosti.

Torej, naj zdaj spregovori telo zate, ne da boš izgovoril eno besedo, kot učenec, ki ko hodi za učiteljem in pravi: "On dosti bolje od mene pozna pot, po kateri hodiva."(Rumi)

Besedilo: Igor Gregorc // Fotografiji: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju