Gregg Braden (Med duhovnostjo in znanostjo): Zakaj je naše poreklo pomembno!

Gregg Braden (Med duhovnostjo in znanostjo): Zakaj je naše poreklo pomembno! (foto: Primus Press) Primus Press
19. 7. 2019

Že odkar so naši najstarejši predniki očarani opazovali daljne zvezde na nočnem nebu, si je nešteto ljudi, ki si skozi stoletja delijo enako izkušnjo, neštetokrat zastavilo eno vprašanje.

Vprašanje, ki so si ga zastavili, neposredno nagovarja jedro vsakega izziva, s katerim se bomo kadar koli srečali v življenju, ne glede na to, kako velik ali majhen je. To vprašanje je v središču vsake izbire, s katero se bomo kadar koli soočili, in je osnova za vsako odločitev, ki jo bomo kadar koli sprejeli. Vprašanje, ki je bistvo vseh vprašanj, ki so bila kadar koli zastavljena v zadnjih približno 200.000 letih, kar smo ljudje prisotni na Zemlji, je preprosto: Kdo smo? Morda največja ironija v našem življenju, ki obsega 5.000 let zapisane zgodovine in tehnoloških dosežkov, ki presegajo domišljijo, je ta, da še vedno ne moremo z gotovostjo odgovoriti na to najbolj osnovno vprašanje.

1. ključ: Kljub prisotnosti velikega tehnološkega napredka sodobnega sveta znanost še vedno ne more odgovoriti na najbolj temeljno vprašanje našega obstoja: Kdo smo?

ZAKAJ JE NAŠE POREKLO POMEMBNO

Način, kako odgovorimo na vprašanje, kako smo postali takšni, kot smo, prodira v bistvo vsakega trenutka našega življenja. Oblikuje naš način zaznavanja: filtre, skozi katere vidimo druge ljudi, svet okoli nas, in kar je najpomembneje, nas same. Kadar na primer o sebi razmišljamo, kot da smo ločeni od svojega telesa, k zdravljenju pristopimo kot nemočne žrtve okoliščin, nad katerimi nimamo vpliva. Nasprotno nedavna odkritja potrjujejo, da kadar živimo življenje vedoč, da so naša telesa zasnovana tako, da se nenehno popravljajo, pomlajujejo in zdravijo, ta premik perspektive ustvarja kemijo v naših celicah, ki zrcali naša prepričanja.

Naše samospoštovanje, naša samovrednost, naš občutek zaupanja, naše dobro počutje in naša varnost izvirajo neposredno iz načina, kako sebe dojemamo v svetu. Od osebe, ki jo izberemo za svojega življenjskega sopotnika, in tega, kako dolgo naša zveza traja, do tega, za katera delovna mesta menimo, da smo jih vredni – najpomembnejše odločitve, ki jih bomo v življenju sprejeli, temeljijo na načinu, kako odgovorimo na preprosto, brezčasno vprašanje: Kdo smo? Na bolj duhovni ravni naš odgovor na to vprašanje ustvarja temelje za način, kako gledamo na svoj odnos z Bogom. Utemeljuje celo naše razmišljanje, kadar gre za poskus reševanja človeškega življenja oziroma odločitev, da ga končamo. Način, kako razmišljamo o sebi, se odraža tudi v tem, kaj učimo svoje otroke. Kadar sta njihov občutek samozavesti in samovrednosti ogrožena zaradi neusmiljenega ustrahovanja s strani tekmecev in sošolcev, je njihov odgovor na vprašanje Kdo sem jaz? tisti, ki jim daje moč, da ozdravijo svojo bolečino. Njihov odgovor lahko vpliva na to, ali se počutijo vredne življenja ali ne. Gledano širše, način, kako razmišljamo o sebi, določa politiko družbe in držav, ki bodisi upravičujejo odlaganje 12 milijonov ton uporabljene plastike in tisoče litrov radioaktivnih odpadkov v svetovne oceane vsako leto, ali pa dokažejo, da cenijo žive oceane do te mere, da vlagajo v njihovo ohranjanje. Celo to, kako se države odločijo ustvariti meje, ki jih ločujejo, in kako naše vlade upravičujejo pošiljanje vojakov onstran meja na področje in v domove ljudi drugih narodnosti, se začne s tem, kako gledamo nase kot na ljudi. Ob razmisleku ugotovimo, da je naš odgovor na najbolj osnovno vprašanje – Kdo smo? – v središču vsega, kar počnemo, in opredeljuje vse, kar cenimo.

2. ključ: Vse od naše samozavesti, lastne vrednosti, občutka zaupanja, dobrega počutja in občutka varnosti do načina, kako vidimo svet in druge ljudi, izhaja iz našega odgovora na vprašanje Kdo smo?

Prav zato, ker naš način razmišljanja o sebi igra tako pomembno vlogo v naših življenjih, si dolgujemo kar najbolj resnično in pošteno razlago tega, kdo smo in od kod smo prišli. To vključuje upoštevanje vseh virov informacij, ki so nam na voljo: od vrhunske sodobne znanosti do modrosti, ki izhaja iz 5.000 let zabeleženih človeških izkušenj. To vključuje tudi spreminjanje obstoječe zgodbe, ko nam nova odkritja dajo povod za to.

ZAKAJ POTREBUJEMO NOVO ZGODBO

Pred več kot 150 leti je geolog Charles Darwin objavil paradigmatično knjigo z naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom, pogosto omenjeno s skrajšanim naslovom O nastanku vrst. Namen njegove knjige je bil zagotoviti znanstveno razlago zapletenosti življenja – kako se je skozi leta iz primitivnih celic spreminjalo v kompleksne oblike, ki jih vidimo danes. Darwin je verjel, da je evolucijo, ki ji je bil priča v nekaterih delih sveta in pri nekaterih oblikah življenja, mogoče posplošiti na vse življenje povsod, vključno s človeškim življenjem. V eni od največjih ironij modernega sveta je vse od Darwinovega časa znanost, ki naj bi podprla njegovo teorijo in na koncu rešila življenjske skrivnosti, naredila ravno nasprotno.

Najnovejša odkritja razkrivajo dejstva, ki so zamajala dolgoletno tradicijo znanosti, še zlasti ko gre za človeško evolucijo. Med temi dejstvi so naslednja:

  • 1. dejstvo: Razmerja, prikazana na običajnem evolucijskem drevesu človeštva – črtkane črte, ki povezujejo en fosil z drugim in vodijo do sodobnega človeka na vrhu drevesa –, ne temeljijo na dokazih. Medtem ko obstaja prepričanje, da naj bi ti odnosi obstajali, niso bili nikoli dokazani in gre zgolj za sklepanje oziroma špekulacije.
  • 2. dejstvo: Sodobni ljudje so se na Zemlji nenadoma pojavili pred 200.000 leti skupaj z naprednimi značilnostmi, zaradi katerih se razlikujemo od vseh drugih znanih oblik življenja, ki so se do tedaj že razvile.
  • 3. dejstvo: Pomanjkanje skupnega DNK-ja med starodavnimi neandertalci, ki naj bi bili med drugim naši predniki, in prvotnimi ljudmi, katerih DNK je podoben našemu, nam pove, da ne izviramo iz neandertalcev, četudi sobivanje v določenem časovnem obdobju sovpada.
  • 4. dejstvo: Napredna analiza genoma razkriva, da je DNK, ki nas loči od drugih primatov, rezultat starodavnega, skrivnostnega in natančnega prepleta genov, ki kaže, da je našo človeškost omogočilo nekaj več kot zgolj evolucija.

Poudariti je treba, da se napredne značilnosti, opredeljene v drugem dejstvu, niso razvijale počasi in v daljših časovnih obdobjih, kot bi bilo skladno z evolucijsko teorijo. Namesto tega so sodobni ljudje že ob njihovi pojavitvi imeli 50 odstotkov večje možgane kot primati, naši najbližji sorodniki, ter kompleksen živčni sistem s čustvenimi in senzoričnimi sposobnostmi, popolnoma prilagojenimi našemu svetu. Povedano drugače, sodobni ljudje smo enaki kot ljudje izpred 200.000 let! Ta dejstva, ki temeljijo na recenzirani znanosti, predstavljajo problem za vrsto let veljavno evolucijsko zgodbo o našem izvoru. Novi dokazi zelo očitno ne podpirajo konvencionalne pripovedi o preteklosti, ki smo se jo učili.

Na podlagi priljubljene zgodbe, ki smo se jo naučili iz učbenikov in v razredih, smo do nedavnega verjeli, da smo nepomembna bitja, ki so se davno pojavila kot biološko naključje, nato preživela 200.000 let brutalne konkurence in »boja za preživetje najmočnejših«, da bi na koncu odkrila, da smo le nemočne žrtve v sovražnem svetu ločitve, konkurence in konfliktov. Znanstvena odkritja, opisana v tej knjigi, predlagajo nekaj radikalno drugačnega. S tega vidika potrebujemo novo zgodbo, ki je prilagojena novim dokazom. Ali obratno, slediti moramo dokazom, ki jih že imamo, ter novi zgodbi, ki jo pripovedujejo. Pred smrtjo leta 1962 nas je Nobelov nagrajenec, fizik Niels Bohr, spomnil, da je ključ za reševanje skrivnosti mogoče najti le znotraj same skrivnosti. »Vsaka velika in globoka težava sama v sebi nosi svojo rešitev,« je dejal. »Prisili nas, da razmišljamo drugače, da bi jo našli.«² Bohrove besede so danes ravno tako močne kot pred pol stoletja, ko jih je izgovoril.

3. ključ: S tem, ko novim odkritjem dovolimo, da nas vodijo do novih zgodb, namesto da jih poskušamo ukalupiti v vnaprej določen okvir idej, lahko končno odgovorimo na najpomembnejša vprašanja našega obstoja.

NOVA ODKRITJA PRIPOVEDUJEJO NOVO ZGODBO

Če smo pošteni do sebe in se zavedamo, da se svet spreminja, potem je smiselno, da se mora spremeniti tudi naša zgodba o svetu. Po vsej verjetnosti bo nova človeška zgodba nadgradnja teorij, ki že obstajajo. Te bodo stkane v novo tapiserijo velike kronike, ki opisuje našo izredno in epsko preteklost. In s to novo zgodbo bomo končno sprejeli tudi zgodovino, ki je ni mogoče obravnavati v nobeni od obstoječih teorij.

Vse več dokazov kaže, da smo rezultat nečesa večjega od zgolj naključnih mutacij in naključne biologije. Toda dokazi nas lahko vodijo le do določene točke. Fosili, DNK, starodavna jamska umetnost in človeška grobišča nam lahko pokažejo zgolj ostanke tega, kar se je zgodilo v preteklosti. Ne morejo pa nam razložiti, zakaj so se te stvari zgodile. Razen če iznajdemo način za potovanje nazaj v času, ne bomo nikoli zares vedeli vsega, kar je omogočilo naš obstoj. Mogoče pa nam tega ni treba vedeti. Mogoče ni potrebna tolikšna količina informacij, da bi spremenili način razmišljanja o sebi in posledično spremenili svoje življenje. Odkritje, da smo rezultat nečesa več kot le evolucije – zelo verjetno zavestnega in inteligentnega dejanja stvarjenja –, je lahko vse, kar potrebujemo, da nas usmeri v novo, odkrito in zdravo smer pripovedovanja zgodbe o človeštvu.

Nesporno dejstvo je, da se je pred 200.000 leti zgodilo nekaj, kar je omogočilo naš obstoj. Ne glede na to, kaj točno je to bilo, nam je omogočilo izredne sposobnosti intuicije, sočutja, empatije, ljubezni, samozdravljenja in še mnogo več. Sebi dolgujemo, da začnemo upoštevati množico dokazov, zgodbo, ki jo pripovedujejo, ter zdravljenje, ki ga nova zgodba lahko prinese v naše življenje. Moč nastajajoče nove zgodbe o človeštvu nam lahko pomaga doseči resnično in trajno ozdravljenje medrasnega sovraštva, spolnega nasilja, verske nestrpnosti in drugih uničujočih izzivov, s katerimi se soočamo, od zlorabe tehnologije do terorističnih nevarnosti, ki preplavljajo sodobni čas. Narediti kar koli manj je enako, kot bi samo prilepili obliž na čustveno rano, iz katere vsi ti izrazi strahu izvirajo. Prvič v tristoletni zgodovini znanosti pišemo novo zgodbo o človeštvu, ki nam daje nov odgovor na brezčasno vprašanje, kdo smo.

4. ključ: Novi DNK dokazi kažejo, da smo rezultat namernega dejanja stvarjenja, ki nas je nagradilo z izjemnimi sposobnostmi intuicije, sočutja, empatije, ljubezni in samozdravljenja.

Ta knjiga je napisana z enim namenom: da nas opogumlja pri odločitvah, ki vodijo do uspešnega življenja v preoblikovanem svetu.

NOVA ČLOVEŠKA ZGODBA V 46 KLJUČIH

1. ključ: Kljub prisotnosti velikega tehnološkega napredka sodobnega sveta znanost še vedno ne more odgovoriti na najbolj temeljno vprašanje našega obstoja: Kdo smo?

2. ključ: Vse od naše samozavesti, lastne vrednosti, občutka zaupanja, dobrega počutja in občutka varnosti do načina, kako vidimo svet in druge ljudi, izhaja iz našega odgovora na vprašanje Kdo smo?

3. ključ: S tem, ko novim odkritjem dovolimo, da nas vodijo do novih zgodb, namesto da jih poskušamo ukalupiti v vnaprej določen okvir idej, lahko končno odgovorimo na najpomembnejša vprašanja našega obstoja.

4. ključ: Novi DNK dokazi kažejo, da smo rezultat namernega dejanja stvarjenja, ki nas je nagradilo z izjemnimi sposobnostmi intuicije, sočutja, empatije, ljubezni in samozdravljenja.

5. ključ: Zgodbe, ki si jih govorimo o sebi – in jim verjamemo –, definirajo naša življenja.

6. ključ: Ko spremenimo svojo zgodbo, spremenimo svoje življenje.

7. ključ: Prvič v dokumentirani človeški zgodovini je Darwinova evolucijska teorija, objavljena leta 1859, znanosti omogočila, da odgovori na velika vprašanja življenja in izvora brez potrebe po religiji.

8. ključ: Medtem ko naj bi povezave med starodavnimi primati in sodobnimi ljudmi na evolucijskem družinskem drevesu obstajale, nikoli niso bile dokazane kot dejstva – v tem trenutku so le sklepane in špekulativne povezave.

9. ključ: Odkritje izjemno dobro ohranjenega ženskega neandertalskega otroka, ki je živel 30.000 let nazaj, in primerjava njegovega mitohondrijskega DNK-ja z svojim, nam dokončno povesta, da najstarejši sodobni ljudje niso bili potomci starih neandertalcev.

10. ključ: Človeški kromosom 2, drugi največji kromosom v človeškem telesu, je rezultat starodavne združitve DNK-ja, ki je ni mogoče razložiti s teorijo evolucije, kot jo razumemo danes.

11. ključ: 20 beljakovin, ki omogočajo strjevanje krvi, ter 40 in več sestavnih delov cilie (nitastih organelov), ki celicam omogočajo, da se premikajo skozi tekočino, sta le dva primera funkcij, ki se ne morejo postopoma razvijati v daljšem časovnem obdobju, kot to predlaga evolucija. V obeh primerih se, če manjka samo en protein ali sestavni del, izgubi funkcija celic.

12. ključ: Ljudje so se na Zemlji pojavili z enakimi naprednimi možgani in živčnim sistemom, kot jih imamo danes, ter z že razvito zmožnostjo samoregulacije vitalnih funkcij, kar je v nasprotju z evolucijsko teorijo, da narava bitja s temi značilnostmi ne »obdari«, dokler niso potrebne.

13. ključ: Vse več fizičnih in DNK dokazov kaže, da se je naša vrsta pred 200.000 leti pojavila brez evolucijske poti, ki bi vodila do našega pojava.

14. ključ: Pošten znanstvenik, ki ni vezan na omejitve akademskega sveta, politike ali vere, ne more več zavračati novih dokazov o človeškem izvoru in še vedno ostati verodostojen.

15. ključ: Kot del našega naprednega živčnega sistema srce sodeluje z možgani kot glavni organ, ki možgane obvešča, kaj telo potrebuje v danem trenutku.

16. ključ: V starodavnih tradicijah je vedno veljalo, da je srce, in ne možgani, središče globoke modrosti, čustev in spomina, kot tudi portal za dostop do drugih področij obstoja.

17. ključ: Odkritje 40.000 senzoričnih nevritov v človeškem srcu odpira vrata velikemu naboru novih možnosti, podobnih tistim, ki so bile natančno opisane v svetih spisih nekaterih naših najstarejših in dragocenih duhovnih tradicij.

18. ključ: Znanstvena dokumentacija spominov, ki se skozi srce iz darovalca prenesejo v telo prejemnika, – prenos spomina –, dokazuje, kako resničen je srčni spomin.

19. ključ: Srce je ključ do prebujanja globoke intuicije, subtilnih spominov in izrednih sposobnosti, ki so bile v preteklosti redke, ter sprejemanja teh lastnosti kot običajnega dela vsakdanjega življenja.

20. ključ: Pripravljenost za sprejetje znanstvene predpostavke kot dejstva, če ni dokazov, ki bi jo podprli, nas lahko vodi in nas je v preteklosti že pripeljalo do napačnih zaključkov, ko gre za način, kako razmišljamo o sebi in svojem odnosu do sveta.

21. ključ: Priznani znanstveniki pritrjujejo, da je matematično nemogoče, da bi se genetska koda življenja pojavila samo skozi proces evolucije.

22. ključ: Skoraj vsesplošno starodavne in avtohtone tradicije naš izvor pripisujejo zavestnemu in namernemu dejanju.

23. ključ: Vse več dokazov kaže na to, da obstajamo kot del živega in živahnega vesolja, namesto da bi bili preprosto izdelani iz inertnega prahu, plina in praznega prostora.

24. ključ: Če smo rezultat nečesa več kot samo naključja, potem je smiselno, da so naša življenja več kot le preživetje. To pomeni, da naše življenje ima namen.

25. ključ: Naše sposobnosti globoke intuicije, sočutja, empatije in samozdravljenja, ki omogočajo, da živimo dovolj dolgo, da delimo te zmogljivosti, so igla na kompasu, ki nas neposredno usmerja k našemu življenjskemu namenu.

26. ključ: Intuicija je ocena v realnem času, ki temelji na osebnih in preteklih izkušnjah, čutnih namigih in zdravi pameti, medtem ko je instinkt odziv, ki je »ožičen« v naši podzavesti kot mehanizem preživetja.

27. ključ: Čustvena vez, ki obstaja med materjo in njenimi otroki, je sedaj znanstveno dokumentirana s študijami, ki ponujajo vpogled v intuitivno povezavo, ki jo lahko vsi razvijamo v naših odnosih.

28. ključ: Namerno osredotočenje s srcem nam omogoča izkusiti globoka stanja intuicije, kadar to želimo, in to na zahtevo.

29. ključ: Do modrosti svojega srca lahko dostopamo skozi proces, ki ga lahko povzamemo v petih preprostih korakih: osredotočenje, dihanje, občutenje, vprašanje in poslušanje.

30. ključ: Intuicija, sočutje in empatija so izhodišča za sočustvovanje.

31. ključ: Sočutje je oboje, sila narave in čustvena izkušnja, ki nas povezuje z naravo in vsem življenjem.

32. ključ: Telomeri so specializirane sekvence DNK-ja, ki se nahajajo na koncih kromosomov in služijo kot del za zaščito genetske informacije kromosoma, ko se celica deli. Pri vsaki delitvi celic postanejo telomeri krajši, dokler ne morejo več varovati vitalnih informacij celice. Na tej točki celica doživlja starost, staranje in sčasoma smrt.

33. ključ: Namen encima telomeraze v naših celicah je popraviti, pomladiti in podaljšati telomere, ki določajo, kako dolgo živijo naše celice.

34. ključ: Naše izbire življenjskega sloga, vključno s specifičnimi oblikami vadbe, specifičnimi prehranskimi dopolnili in zmanjšanjem stresa v telesu, so ključne strategije, ki dokazano uspešno upočasnjujejo in celo popravljajo poškodbe telomerov in staranje celic.

35. ključ: Nerazrešen stres v našem življenju razjeda telomere in nam krade tisto stvar, ki jo najbolj cenimo: življenje samo.

36. ključ: Skozi modrost svojega srca lahko prosimo za vpogled v zdrave alternative za nezdrave preusmeritve v našem življenju.

37. ključ: V vsakem trenutku vsakega dne sprejemamo odločitve, ki potrjujejo – ali zanikajo – življenje v naših telesih.

38. ključ: Srčno-možganska odpornost je ključ do čustvenega zdravljenja zaradi izgube družine in ljubljenih, ki jih doživimo tekom podaljšanega življenja.

39. ključ: Več harmonije med srcem in možgani (koherenca) vodi v večjo odpornost v življenju.

40. ključ: Še vedno imamo priložnost ustvariti zdravo prihodnost z opredelitvijo vrednot, ki jih cenimo, preden začnemo uvajati rešitve, ki povzročajo nepopravljivo škodo za nas in za naš planet.

41. ključ: Dejansko že imamo vse rešitve – vse tehnološke rešitve – za največje probleme, s katerimi se soočamo kot posamezniki, skupnosti in narodi.

42. ključ: Največja kriza, s katero se soočamo kot posamezniki in kot družba, je kriza mišljenja. Kako lahko naredimo prostor za nov svet, ki nastaja, če se držimo starega sveta preteklosti?

43. ključ: Vse več znanstvenih dokazov vodi do neizogibnega sklepa: nasilna konkurenca in vojna neposredno nasprotujeta našim najglobljim instinktom za sodelovanje in negovanje.

44. ključ: Brutalnost kaznivih dejanj, ki temeljijo na sovraštvu, je možna le v družbi, kjer je izgubljena vrednost človeškega življenja.

45. ključ: Uničenje posameznika z zlorabo drog in alkohola je mogoče le, kadar je izgubljen osebni občutek za vrednost.

46. ključ: Rachel Carson nas opominja, da uničujemo le tisto, česar ne cenimo, in da ne moremo ceniti tistega, česar ne poznamo. Trajna rešitev za vprašanja, ki nas ločujejo, in za naraščajočo stopnjo nadlegovanja, zločinov iz sovraštva in vojnih grozodejstev je navdihovanje nove generacije ter lastno spodbujanje potrebe po spoštovanju in vrednotenju vsega življenja.

Več o tem!

Med znanostjo in duhovnostjo!

KNJIGA JE V PREDNAROČILU Z 10% POPUSTOM IN BREZPLAČNO POŠTNINO DO 22. JULIJA 2019. Več o tem na povezavi: Med znanostjo in duhovnostjo!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri