Taisha Abelar sodi skupaj s Carlosom Castanedo v mlajšo skupino čarovnikov, ki jih je vzgojila skupina indijanskih brujev iz osrednje Mehike, pod nadzorom Don Juana.
V knjigi Prehod vračev Taisha opisuje svojo življenjsko pot - od preprostega dekleta, ki verjame, da so ženske ustvarjene le v podporo moškim, srečanja s Claro Grau, ki jo je povabila k sebi domov in nato dolgotrajnega ter zapletenega učenja in urjenja v skrivnostni družbi čarovnikov.
Ideja, ki stoji za tem urjenjem, je ta, da je človek, kakor hitro s pomočjo rekapitulacije razbije prisilni vzorec starih navad, misli, pričakovanj in čustev, v položaju, ko lahko zbere zadosti energije in zaživi po novih načelih, ki jih potegne iz čarovniške tradicije - zatem pa nadomesti ta nova načela z neposrednim zaznavanjem drugačne resničnosti.
Knjiga antropoloških razsežnosti, primerna tako za duhovna iskanja kot tudi za strastne bralce, ki se z užitkom zazibljejo v druge svetove.
V nadaljevanju vas vabimo k branju spremne besede legendarnega Carlosa Castanede iz knjige PREHOD VRAČEV, ki jo je podpisala Taisha Abelar. Izbrano besedilo objavljamo z dovoljenjem založbe Primus, ki je knjigo izdala.
Carlos Castaneda
... o Taishi Abelar in skrivni čarovniški druščini
Taisha Abelar spada v skupino treh žensk, katero so premišljeno urili nekateri mehiški čarovniki, pod vodstvom don Juana Matusa. Na dolgo in široko sem pisal o svojem lastnem urjenju pri njem, vendar nisem še nikoli napisal ničesar prav o tej skupini. Med vsemi v skrbništvu don Juana je nastal tih dogovor, da se o tej skupini ničesar ne razkrije.
Preko dvajset let smo se tega dogovora vsi držali. In čeravno smo delali in živeli v neposredni bližini, nismo med seboj nikoli govorili o svojih osebnih izkušnjah. Pravzaprav nikoli niti nismo imeli priložnosti, da bi sploh lahko izmenjali naše poglede na tisto, kar so določenega don Juan ali čarovniki njegove skupine storili vsakemu izmed nas. To stanje pa ni bilo odvisno od prisotnosti don Juana.
Tudi po tistem, ko so on in njegova skupina zapustili svet, smo mu ostali zvesti, saj nismo imeli nobene želje, da bi rabili svojo energijo za spreminjanje katerega od prejšnjih dogovorov. Ves svoj razpoložljiv čas in energijo smo vložili v potrjevanje tistega, kar nas je don Juan tako trudoma naučil.
Don Juan nas je učil čarovništva kot praktičnega prizadevanja, s pomočjo katerega lahko kdorkoli izmed nas neposredno zaznava energijo. Trdil je, da potrebujemo, da bi mogli na tak način zaznavati energijo, svobodo pred našo običajno sposobnostjo zaznavanja.
Osvoboditi se in neposredno zaznavati energijo je bila naloga, ki je od nas zahtevala vse, kar smo imeli. Čarovniki so prišli na misel, da so nam bili parametri našega običajnega zaznavanja vsiljeni kot del našega podružbljanja, ne čisto poljubno, pač pa so nam bili strogo predpisani. Eden od vidikov teh obveznih parametrov je sistem tolmačenja, ki oblikuje čutne podatke v pomensko polne enote in prikazuje družbeni red kot strukturo tolmačenja.
Naše običajno delovanje znotraj družbenega reda zahteva od nas slepo in zvesto uboganje vseh njegovih predpisov, od katerih pa noben ne podpira možnosti neposrednega zaznavanja energije. Don Juan je, na primer, trdil, da je moč zaznavati človeška bitja kot polja energije, kot ogromna, podolgovata, belkasta svetleča jajca. Da bi lahko izvedli podvig povišanja našega zaznavanja, potrebujemo notranjo energijo. Tako postane problem, napraviti notranjo energijo na voljo za izpolnitev te naloge, ključno vprašanje študentov čarovništva.
Okoliščine, ki ustrezajo našemu času in prostoru, so zdaj omogočile Taishi Abelar, da lahko piše o svojem urjenju, ki je bilo enako mojemu, pa vendar popolnoma različno. Pisanje ji je vzelo precej časa, kajti najprej si je sploh morala zagotoviti čarovniška sredstva za pisanje. Meni je don Juan sam dal nalogo pisati o njegovem čarovniškem znanju. On sam je tudi postavil razpoloženje te naloge, rekoč: »Ne piši kot pisec, temveč kot čarovnik.« S tem je mislil, da moram to početi v stanju povišane zavesti, katero čarovniki imenujejo sanjanje.
Taisha Abelar je potrebovala mnogo let, da je izpopolnila svoje sanjanje do te točke, da ji je lahko služilo kot čarovniško sredstvo za pisanje.
V svetu don Juana se čarovniki, glede na njihov osnovni temperament, dele na dve dopolnjujoči se veji: na sanjalce in zalezovalce.
Sanjalci so tisti čarovniki, ki imajo naravno sposobnost, da lahko vstopajo v stanja povišane zavesti s pomočjo nadzorovanja svojih sanj. Ta sposobnost se z urjenjem razvije v umetnost: umetnost sanjanja.
Zalezovalci pa so, po drugi strani, tisti čarovniki, katerim je prirojena sposobnost rokovanja z dejstvi in so zmožni vstopati v stanja povišane zavesti z obvladovanjem in nadzorovanjem svojega obnašanja. Skozi čarovniško urjenje to naravno zmožnost spremene v umetnost zalezovanja.
Dasiravno je vsakdo v don Juanovi družbi čarovnikov premogel celotno znanje obeh umetnosti, je bil uvrščen v prvo ali v drugo vejo. Taisha Abelar je pripadla zalezovalcem, ki so jo tudi urili. Ta knjiga nosi pečat njene čudovite izurjenosti v zalezovanju.
Za več branja!
Zbirka NeZaVedno - Pot do pozitivnih sprememb iz sebe - za sebe: TUKAJ
Morda vas bo na tem mestu zanimalo tudi ...
