Ajurveda - starodavna filozofija, ki človeka obravnava kot celoto že 5000 let!

Ajurveda - starodavna filozofija, ki človeka obravnava kot celoto že 5000 let! (foto: profimedia) profimedia
11. 3. 2017

Ajurveda izvira iz indijske visoke kulture, za katero pravijo, da je stara vsaj pet tisoč let, zaradi česar velja za najstarejšo zakladnico znanja o naravi človeka, ki se je prenašalo od ust do ust in iz roda v rod.

Nje filozofski nauk temelji na celostnem mišljenju, zdravje pa vidi kot harmonično ravnovesje med telesnimi, duševnimi in duhovnimi silami v človeku.

Človeka obravnava kot celoto, blaginjo posameznika pa povezuje z blaginjo celotne družbe, naravnega okolja in vesolja. Preživetje posameznika je po ajurvedskem pojmovanju zato odvisno od njegovega harmoničnega in nemotenega okolja zdravega rastlinskega, živalskega in človeškega sveta. Tudi zato se ajurvedski spisi ukvarjajo s prav vsemi vidiki življenja in razlagajo, kaj življenje podpira in kaj mu škoduje.

Ajurveda z domačimi rastlinami!

ajurvedaA medtem ko se ajurvedska medicina že od nekdaj deli na osem vej medicine, se knjiga Ajurveda z domačimi rastlinami, ki so jo podpisali Kerstin Rosenberg, dr. med. Kalyani Nagersheth in dr. Andrea Kuthe Albrecht, pred dnevi pa v slovenskem prevodu izdali v Mladinski knjigi, posveča enemu od zanimivejših vidikov interne medicine: ajurvedski fitoterapiji in farmakologiji. Gre za nosilna stebra ajurvedske medicine, ki ju uporabljajo na številnih področjih, laikom pa bi ju lahko predstavili tudi bolj preprosto: kot zdravljenje z zdravilnimi zelišči in začimbami. Ker je knjiga namenjena prav slednjim, bodo tudi v ajurvedo še nepoučeni lahko s pridom izkoristili na desetine čudovitih receptov z zelišči in začimbami, s katerimi je mogoče povrniti zdravje in si povrniti energijo.

Ajurvedski nauk o rastlinah se imenuje dravjaguna, kar v prevodu pomeni 'znanje o snoveh in njihovih lastnostih'. Na tem znanju temelji celotno ajurvedsko zdravljenje z rastlinami.

Pri uporabi zdravilnih rastlin so pomembni številni dejavniki, kot so izbira pravilno odmerjanje, predelava in sestavljanje v okviru recepture za izdelavo zdravilnega pripravka. Ta je v ajurvedi vedno uglašena s konstitucijo posameznega bolnika. Ajurvedska medicina tako ne zdravi le simptomov neke bolezni, temveč tudi njene vzroke v povezavi z različnimi konstitucijami telesa. Na ta način je z ustreznimi zdravilnimi rastlinami mogoče določiti učinkovito in predvsem trajno terapijo.

Naj povedano ponazorimo še nekoliko bolj plastično. Medtem ko se ista bolezen lahko pojavi pri ljudeh različnih konstitucij, jih bo ajurvedska medicina ustrezno zdravila različno. Tako v ajurvedi velja, da gre pri astmi, ki nastane zaradi preobčutljivosti pljuč, za posledico motnje v delovanju vate, če pa je vzrok za njen nastanek nabiranje vode v pljučih, gre za motnjo kaphe.

Vzporedno z došami in njihovimi lastnostmi, ki določajo konstitucijo ljudi, so s posameznimi došami povezane tudi rastline in njihovi deli. Tako sta bazilika ali gabez kot rastline kapha, kopriva in šentjanževka pita, baldrijan in navadni plešec pa vata. In tako velja, da sta korenina in lubje povezani s kapho, cvetovi s pito, listi in plodovi pa z vato. Glede na pričakovani učinek zelišč, vam bo ajurveda svetovala različne vrste zelišč. Če se boste na primer želeli ogreti in pospešiti cirkulacijo krvi, bi tako morali uporabiti predvsem zelišča, ki po ajurvedskih spoznanjih grejejo, medtem ko boste zelišča, ki hladijo in delujejo protivnetno, uporabili le, če želite ohladiti mesta, kjer se dogajajo vnetni procesi.

Zakladnica ajurvedskega znanja je skratka nadvse obširna, temeljita in zares vseobsegajoča.

Zdravljenje z rastlinami po zahodnjaško!

Sicer pa zdravljenje z rastlinami dobro poznamo tudi zahodnjaki.

Naj za začetek poudarimo, da imata tako zahodnjaška kot ajurvedska metoda zdravljenja z rastlinami poleg nekaterih očitnih razlik vendarle tudi veliko skupnega. Tako v ajurvedski kot zahodni fitoterapiji pripravljajo zdravila iz zdravilnih rastlin na deloma zelo podobne načine in pri obeh lahko najdemo podobne pripravke pri receptih za sveži rastlinski sok, prevretke, vroče poparke, hladne izvlečke in zdravilna vina. Po drugi strani pa so se nekateri načini priprave razvili samo v eni od obeh kultur.

Hipokrat, Galen in Paracelzij so najbolj znani predstavniki tradicionalnega evropskega zdravljenja z rastlinami, nanje pa se navezuje tudi sodobna fitoterapija, ki izkorišča rastlinske učinkovine.

Največja razlika med ajurvedo in zahodnjaško fitoterapijo je pravzaprav ta, da prva zdravilne rastline uporablja po starodavni ajurvedski sistematiki, ki človeka vidi celostno in v tesni povezavi z naravo, druga pa to počne zgolj na osnovi njihovih s kemično analizo ugotovljenih sestavin in učinkovin.

Ajurvedski rastlinski pripravki so pogosto tudi malce bolj zapleteni in zahtevajo več časa za pripravo. Tako je na primer vnaprej določen material za posode, v katerih predelujejo zdravilne rastline glede na to, za katero došo gre. Pri ajurvedi je pomembna tudi duhovna raven. Zdravilne rastline je treba nabirati in predelovati kar najbolj skrbno in pozorno. Pri tem pomagajo mantre, ki jih po tradiciji izgovarjajo tudi med pripravo in s tem okrepijo zdravilno moč pripravka.

Tradicionalno evropsko zdravilstvo pa izhaja iz srednejveške in alkimistične umetnosti zdravljenja. To znanje, ki ga je utemeljil predvsem švicarski zdravnik in alkimist Paracelzij, začetnik sodobne medicine, se prenaša iz roda v rod. Nekatere praktične izkušnje so v uporabi še danes. Mednje sodi na primer upoštevanje dneva ali letnega časa in lunine mene pri nabiranju zdravilnih rastlin.

Najbolj priljubljeni so čaji iz zelišč!

Tako v ajurvedski kot zahodni fitoterapiji so med najbolj priljubljenimi pripravki iz zdravilnih rastlin kar dobri stari čaji. Pri tem gre seveda upoštevati, da zeliščna mešanica praviloma ne vsebuje več kot tri do pet različnih sestavin z zdravilnim učinkom. Pomembno je tudi, da se ti učinki medsebojno dopolnjujejo in podpirajo, ter da so vanje zajete rastline, ki se po barvi ali okusu ujemajo.

čaj

Ste vedeli, da je za dober učinek čaja pomemben tudi čas jemanja, pa tudi, ali pijemo čaj oslajen ali grenek?

V nadaljevanju si iz knjige Ajurveda z domačimi rastlinami izposojamo nekaj zelo zanimivih napotkov za najbolj učinkovito uživanje zdravilnih čajev:

  • grenek čaj za želodec pijemo pol ure pred jedjo. Čaja ne sladkamo, saj sladilo preprečuje učinkovitost grenčin ter lahko povzroči prebavne težave in vetrove oziroma napenjanje.
  • Učinek čajev za boljše spanje se okrepi, če jih osladimo z medom.
  • Čaje proti kašlju osladimo z medom, ki izboljšuje izločanje sluzi in sapnic.
  • Čajev s poživljajočimi zelišči (rožmarin) in čajev za boljše delovanje ledvic (regrat) ne pijemo pred spanjem.
  • Sladkorni bolniki lahko čaj po želji osladijo z malo korenine golostebelnega sladkega korena, komarčkovimi ali janeževimi semeni (približno pet odstotkov) ali ga odišavijo z limoninim sokom.

O pripravi in uživanju zdravilnih čajev pa je dobro vedeti še:

  • da je čaj iz zdravilnih zelišč najučinkovitejši, če ga pijemo zjutraj na tešče. Tedaj telo namreč vse učinkovine najlažje vsrka. Čaj pijemo počasi in po majhnih požirkih.
  • da se eterična olja v čaju najbolje ohranijo, če zdravilne rastline prelijemo s hladno vodo, jih čez noč namakamo in naslednje jutro samo pogrejemo ter popijemo (prelivek).
  • da zeliščni čaji iz svežih rastlin močno presegajo čajne pripravke iz posušenih rastlin po okusu, vonju in videzu ter pogosto tudi po učinku.
  • da obstaja univerzalen recept za pripravo čaja iz zdravilnih rastlin. Za pripravo praktično kateregakoli čaja gre uporabiti: 1 zravnana žlička posušene zdravilne rastline ali 1 žlica sveže zelo in 200 ml vrele ali vroče vode, čaj pa pripravimo tako, da zdravilno rastlino drobno narežemo, jo prelijemo z vrelo vodo in namakamo 3-10 minut.

Z zdravilnim čajem proti stresu!

Iz knjige Ajurveda z domačimi rastlinami, ki vam jo priporočamo v branje (in ravnanje), si sposojamo naslednji recept za zdravilni čaj proti stresu.

Vzrok: Stres je najagresivnejši motilni dejavnik, s katerim se nenehno soočata naš živčni in imunski sistem in ki povzroča zelo razširjene težave, kot so motnje spanja, živčnost, tenzijski glavobol, izčrpanost, potrtost, depresivno razpoloženje in številne druge tegobe.

Pomoč: Pomagajo pomirjevalne zdravilne rastline iz vrta narave. Šentjanževka je čudovita domača rastlina pri obolenjih živčnega sistema, v knjigi pa smo našli še en nadvse preprost recept za ginsengov čaj, ki pomaga pri akutni izčrpanosti.

Recept: Potrebujete le 1 žličko ginsengove korenine in malce vrele vode. Narezano ginsengovo korenino prelijte s skodelico vode in namakajte 10 minut. Pijte po eno skodelico po vsakem obroku.

ginseng

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri