»Kdor pozna deželo vzhajajočega sonca, dobro ve, da so najlepši dnevi spomladi, ko cvetijo sakure, japonske češnje,« sta avtorja knjige Ikigaj med drugim zapisala v svoji novi uspešnici, ki uči o še eni japonski modrosti uživanja polnega življenja.
»Ko se izpolnijo napovedi o cvetenju, sakurazensen, se Japonci takoj odpravijo v park na obred hanami, ki dobesedno pomeni ’gledanje cvetov’. Če v tem obdobju obiščemo kak vrt, bomo naleteli na skupine zaposlenih pod razcvetelimi češnjami, družine, ki se navdušeno sprehajajo, in zaljubljene pare, ki se fotografirajo s sakurami v ozadju.«
Japonsko slavljenje narave, ponovnega življenja in z njim vznik upanja je celo tako staro, da je mogoče najti zapise o njem že v kronikah iz 3. stoletja.
Povsem drugače pa je z nami, zahodnjaki …
Pozabili smo živeti v trenutku!
Ker svoja življenja živimo prehitro, da bi opazili lepote, ki nas obdajajo, smo vse bolj nezadovoljni, v sebi prazni in globoko nesrečni. Nič čudnega, da so knjižni trg v zadnjih nekaj letih zato preplavila dela, ki skušajo vsaj za hip ustaviti naš (in vaš) korak, da bi na svoji poti opazili in morda celo povonjali cvetlico.
Ena od takšnih knjig je bila že uspešnica Ikigaj, s katero sta nas avtorja Hector Garcia in Francesco Miralles skušala spomniti na naše osebno življenjsko poslanstvo – t.j. tisto, kar nas osebno najbolj izpopolnjuje in osrečuje: pa naj je to večerno pitje čaja z nam najljubšimi ljudmi, kuhanje obeda za vnučke ali obdelovanje našega malega vrtička.
in taista avtorja sta zdaj napisala še eno navdihujočo knjigo. Tudi ta se ponaša s tako eksotičnim naslovom kot njena predhodnica Ikigaj. Naslovila sta jo z Ičigo – ičie, kar po japonsko pomeni ’En trenutek – ena priložnost’. Ali povedano drugače: »Sporočilo je naslednje: vsako srečanje, vsako doživetje je enkraten zaklad, dragocenost, in se ne bo nikoli ponovilo enako. In če v njem ne uživamo, za vedno izgubimo priložnost.«
Trenutek za čaj, trenutek za srečanje!
Tudi zahodnjaki poznamo rek, da se živi samo enkrat, a kaj ko vedno znova nanj pozabimo, ko nas zamotijo vsakdanja opravila in skrbi. O edinstvenosti trenutka bi se torej lahko pustili podučiti kar Japoncem, ki se ponašajo z dolgotrajno tradicijo čuječnosti.
Slednja je še kako prisotna tudi pri tako vsakdanjih ritualih, kot je pitje čaja.
- »Pri vsakem pitju čaja moramo posvetiti veliko pozornost podrobnostim, ker je to ičigo-ičie, torej edinstveni trenutek. Čeprav se gostitelji in gostje videvajo vsak dan, se tisto, kar bodo doživeli, nikoli ne bo ponovilo na enak način. Če zavestno razmišljamo, kako izjemen je vsak trenutek, se bomo zavedeli, da je vsako srečanje edinstvena priložnost v življenju. Zato mora gostitelj pokazati pristno iskrenost in se potruditi za vsako podrobnost, da vse teče gladko in brez težav. Tudi gostje morajo razumeti, da se srečanje ne bo ponovilo, zato morajo občudovati vse podrobnosti obreda, ki ga je pripravil gostitelj, in seveda sodelovati z vsem srcem. Vse to hočem povedati, kadar rečem ičigo – ičie.« - Čanoju Ičiešu, 1858
Do danes se je izraz ičigo – ičie razširil tudi na razumevanje posebnosti trenutka srečanja, pa naj gre za prvo srečanje z neznancem ali pa srečanja s starimi prijatelji in že dobrimi znanci. Tudi zato že po brezbrižnem klepetu z ljudmi, ki jih srečajo na ulici ali tržnici, na koncu rado rečejo še ’ičigo – ičie’, da bi tako poudarili, kako neponovljivo je bilo srečanje ter izrazili hvaležnost za določen trenutek v življenju.
Rek ’ičigo – ičie’ pa je tudi sicer postal nosilec tako drobca nostalgije kot opomina, da je naš obstoj še kako minljiv.
- »Ičigo – ičie nas opominja, da je lahko vsaka priložnost zadnja.«
Srečno življenje kot lov na trenutke
Avtorja knjige Ičigo – ičie sta si s tokratnim pisanjem tako zadala nadvse pomenljivo nalogo.
Potem ko sta predstavila različne občudovanja vredne vidike japonske kulture, ki so povezane z ičigo – ičiejem, sta se namenila med drugim podučiti bralce, kako je mogoče ustvarjati in doživljati nepozabne trenutke z drugimi in sami s sabo, se otresti priklenjenosti na preteklost in tesnobnosti, ki jo prinaša misel na prihodnost, ter naposled zaživeti polno življenje, ki je sestavljeno iz zares posebnih trenutkov.
- »Tako kot nosečnice na lepem vsepovsod opazijo nabrekle trebuhe, tako se nam, ko se spremenimo v lovce na trenutke, vse na lepem zazdi edinstveno in čudovito, ker se zavedamo, da se tisto, kar doživljamo ta trenutek, ne bo ponovilo.«
Da bi to uspelo tudi vam, v nadaljevanju na kratko povzemamo osem naukov zena za življenje po ičigo – ičieju, ki se jih je svoje čase držal tudi slavni in ultra uspešen Steve Jobs.
1. Sedite in opazujte, kaj se zgodi.
Zen po japonski različici budizma namreč uči, da enostavno sedete in se predate trenutku. Brez želje. In to lahko storite kadarkoli, torej tudi v družbi drugih ljudi.
2. Uživajte ta trenutek, kot da je vaš zadnji.
Ne odlagajte svojega časa za srečo na jutrišnji dan. Najboljši trenutek življenja je lahko le tukaj in zdaj.
3. Izogibajte se motnjam.
Saj pomnite rek, da je bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi? Enako velja za vašo namero, da si želite pogovarjati ali prebrati knjigo. Vzdržite se zatorej, da bi v takšnih trenutkih pogledovali na svoj mobilnik.
4. Osvobodite se vsega odvečnega.
Bodite kot pravi popotnik in pustite doma vse, kar bi vam na potovanju predstavljalo zgolj odvečno breme. Življenje naj postane strastna pustolovščina, na katero se gre odpraviti s kar najmanj prtljage.
5. Postanite prijatelj sam sebi.
Prenehajte se primerjati z drugimi in ne ubadajte se več s tem, kaj bi si o vas morda lahko ti mislili. Sprejmite za svoje naslednje dejstvo: Ste edinstveni na tem svetu! In to je čudovito.
6. Veselite se nepopolnosti.
Če narava ni popolna, zakaj mislite, da bi morali biti popolni vi? Napake so zgolj priložnosti, polomije pa gre videti kot učne ure za to, da nam bo nekoč zares uspelo. Popolno je biti nepopoln.
7. Vadite sočutje.
Japonski budizem vam pri tem ne zapoveduje usmiljenja, temveč vas spodbuja k globoki empatiji do sočloveka. Sprejmite, da se vsak človek v danem trenutku nahaja na tisti točki osebne rasti, ki mu je od življenja dana. Če se kakšen človek grdo obnaša, vedite, da je v tem trenutku to največ, kar zmore.
8. Opustite pričakovanja.
Pričakovanja so zanesljiv način, da si pokvarite trenutek. Zen namreč uči, da je ičigo – ičie mogoče živeti zgolj brez pričakovanja. Ko se otresemo pričakovanj, se nam sedanjost ponudi v vsem svojem sijaju.
Vabimo vas, da si ob priliki še več o tem preberete v knjigi Ičigo – ičie Hectorja Garcie in Francesca Mirallesa.
Priporočamo!
Ičigo – ičie, po katerem se je ravnal tudi Steve Jobs!
- »Preden je Steve Jobs ustanovil Apple, je razmišljal, kaj naj naredi s svojim življenjem, in med možnostmi, ki so ga najbolj privlačile, je bila tudi ta, da življenje posveti zenu. Ko je Kobun Chino Otogawa izvedel za njegove načrte, mu je svetoval, naj se umakne v samoto, prepričal pa ga je z naslednjimi besedami: ’Zen boš našel v vsakdanjiku, ko se boš strastno posvetil tistemu, kar imaš rad. (…) Še vedno lahko živiš duhovno, obenem pa vodiš svoje podjetje.’«
In Jobs je poslušal svojega učitelja zena. V svojem življenju najprej poiskal svoj ikigaj, nato pa se podal v pustolovščino, ki je med drugim povzročila revolucijo v računalništvu, telefoniji in glasbi, ob tem pa svoj navdih neprestano iskal prav s pomočjo urjenja v čuječnosti.
Ičigo-ičie, japonska umetnost doživljanja nepozabnih trenutkov, je navdihujoča pripoved, ki bo tudi vas naučila, kako se otresti preteklosti in prihodnosti, da bo vsak trenutek nekaj edinstvenega; kako razumeti sinhronost kot pripomoček zavestne čarobnosti; ustvariti nepozabna srečanja v osebnem in poklicnem življenju; v življenje vključiti zen, ki se ga je Steve Jobs naučil od japonskega učitelja in je bil ključen za njegov uspeh; s čuječnostjo izboljšati odnose in odpreti vrata ustvarjalnemu toku, kadar ga potrebujemo.
Knjigo lahko virtualno prelistate tudi na spletni strani Mladinske knjige.
