Tovarna Rog: Res le mesto za zabave?

Ob vstopu na dvorišče lahko obiskovalec dobi svoj prvi vtis o tem, kaj se v Tovarni dogaja. Ponekod ljudje alternativnega videza sedijo in se pogovarjajo, občasno kdo kaj skuha in pomije posodo v lastnoročno postavljenem in navidez neurejenem prostoru, sem in tja pa se kdo sprehodi mimo tebe in izgine v eni izmed stavb. Pogled na tovrsten prizor pojasni, zakaj ljudje verjamejo besedam Gregorja Tomca, ki je v intervjuju za Delo opisal uporabnike Tovarne Rog kot 'privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev', vendar pa moramo za boljše razumevanje dejansko vstopiti v prostore, kjer se delovanje rogovcev začne, in vidimo lahko, kako zgrešena je ta percepcija.

Vhoda v Tovarno Rog ne blokira več obzidje, ki je bilo še do nedavnega sestavljeno iz stolov, lesenih konstrukcij, kipov, koles in podobnih odpadnih materialov. Zdaj vse to lepo pospravljeno počiva v kotu z upanjem, da ponovna postavitev obzidja ne bo več potrebna, saj si z Mestno občino Ljubljana želijo vzpostaviti dialog, prek katerega bi se problem Roga dalo razrešiti. »Tega problema ne moremo rešiti niti s policijsko edikcijo niti ne po sodni poti. Ne želimo si, da bi nas oblegale inšpekcije, saj so stvari, ki jih tukaj počnemo, izven nekih pravilnikov,« je povedal Rastko Pečar, eden izmed aktivnih udeležencev dogajanja v Rogu. V upanju, da bi ljudje videli, da Rog ni le to, kar se zdi na prvi pogled, so pripravili vodene oglede za novinarje in zainteresirane ljudi, saj so jim želeli pokazati, da Rog deluje v javnem interesu in zajema področja kulture in športa, močno dejavne pa so tudi družbeno-politične in aktivistične skupine.

»Veliko ljudi v okolici nekatere stvari moti, kot so hrup in smeti. Vendar ko nas obiščejo, vidijo, da Rog ni samo prostor za zabave. Prebivalci sosednjega bloka imajo na primer pogled samo na dvorišče in gnečo ljudi, ki pije alkohol, zato smo jih odpeljali po prostorih, kot so delavnice in ateljeji. Zelo so bili presenečeni, koliko stvari se tukaj odvija, in razumeli so, da če nam ne odvažajo smeti, če nam ne dovolijo priklopa na elektriko, to pomeni, da prostora ne moremo popolnoma počistiti,« je razložil Rastko. Največji problem v tovarni je infrastruktura, saj nimajo elektrike, kanalizacija pa je v izdelavi.

Kako Rog deluje?

Rogovci kljub vsemu želijo vzdrževati določene standarde, zato so vse koncertne prostore izolirali in s tem poskrbeli za hrup, ki ga glasba oddaja. Ljudi poskušajo vzgajati v duhu njihovega prepričanja, da Rog ni le običajen bife, kjer bodo obiskovalci postreženi in kjer bodo drugi čistili za njimi, sami pa lahko počnejo, kar želijo. Rog je namreč skupnost z določenimi, morda drugačnimi pravili, ki jih morajo ljudje, ki vanj zaidejo, spoštovati. Obnašati se morajo odgovorno in za seboj pospraviti. Enako velja pri uporabi vseh prostorov Tovarne Rog. Uporabniki prostorov po svojih zmožnostih že deset let skrbijo, da tovarna ne propade in sami so dosegli del njene obnove. »Mestni argument je, da je treba to območje revitalizirati, mi pa pravimo, da smo ravno mi bili tisti, ki so v zanemarjen, zapuščen objekt vnesli vsebine, ki so v javnem interesu. Tukaj nič ni v naprej pripravljeno, ne moraš kar priti v neki prostor in začeti delati,« je Rastkovo stališče. Da lahko nov uporabnik začne delovati v Rogu, se mora najprej priključiti skupnosti, se z njo pogovoriti, nato pa mora sam poskrbeti za prostor, ga sčistiti in

napeljati elektriko na generator.

V Rogu se učijo delovati v kolektivu. »Vsi smo odraščali v individualizirani družbi, kjer je vsak posameznik odgovoren zase ter ima vzpostavljene vrednote uspeha, uveljavljanja in karierizem. Tukaj velja popolnoma druga logika, ki jo cenimo in želimo spodbujati, in sicer gre za neko solidarnost, samoiniciativnost, ampak tudi delovanje znotraj kolektiva, vzajemno spoštovanje,« je razložil Rastko. Skupščina Roga spodbuja skupinsko debato, ki se dotika vseh njenih uporabnikov in obiskovalcev, vodi pa jih moderator. Prepovedani so načini govorjenja, ki spodbujajo seksizem, rasizem, nacionalizem in druge oblike vplivov, ki jih nočejo spodbujati in se proti njim borijo. Poleg skupščine, ki je glavno politično telo, obstajajo tudi delovne skupine, ki so zadolžene za različne stvari: nekatere so posvečene vzdrževanju in prenavljanju Roga, druge se ukvarjajo s programom in dogodki, trenutno pa je aktivna tudi skupina, ki se ukvarja s pogajanji in komunikacijo z mediji. Posamezni kolektivi so avtonomni, skupnost cele tovarne se ne vtika v njihovo delovanje.

Kaj daje Rog Ljubljani?

Vsi dogodki v Rogu so neprofitni in brezplačni, njihove dejavnosti večinoma delujejo na podlagi prostovoljnih prispevkov. Zbrani denar nato namenijo vzdrževanju prostorov. Občina trdi, da želi Ljubljana postati vključujoče mesto za vse, Rogovci pa se ne strinjajo z njeno ideologijo, torej da vse temelji na potrošnji. Druženje je v mestu pogojeno z nakupovalnimi centri in kavarnami, iz centra pa izginjajo storitve, ki bi se jih lahko tako prebivalci mesta kot turisti udejstvovali brezplačno. V primeru rušenja Roga bi se sicer zgradila nova kulturna institucija, vendar so rogovci prepričani, da bi ga spremenili v le še en prostor, prepreden z restavracijami, kavarnami in trgovinami, stanovanjske stavbe pa nameravajo spremeniti v visok hotel in luksuzna stanovanja. »Gre tudi za širše vprašanje, torej ne le to, kaj mi tukaj v Rogu počnemo, ampak tudi, kaj se dogaja z mestom, katerega razvojni kriterij vedno bolj temelji na ekonomiji, ne pa na kvaliteti življenja,« je dodal Rastko. Občina želi narediti mesto profitabilno s ciljem, da lahko v njem ljudje kvalitetno živijo, rogovci pa pravijo, da je najprej treba poskrbeti za ljudi in za njihove interese ter pustiti, da delujejo samoiniciativno, ekonomija je druga v vrsti.

Kaj se pravzaprav dogaja v Rogu?

Rog zajema veliko kategorij: v njihovih prostorih lahko najdemo glasbo, likovno umetnost, performativno vizualno umetnost, cirkus, izražanje z grafiti, skatepark, kung fu, socialni center, čitalnico, kjer se lahko ljudje učijo ali si izposojajo knjige, in še veliko drugih kulturnih ali rekreativnih dogodkov, ki se izvajajo vsak mesec.

V tretjem nadstropju zgradbe, ki stoji direktno nasproti vhoda v Rog, trenutno deluje šest umetnikov, ki prihajajo tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Skupaj vzpostavljajo skupino umetnikov, ki sodelujejo in vplivajo drug na drugega. V prostorih vsak izdeluje svoje umetnine, večinoma pa so vidne risbe portretov najrazličnejših ljudi. Vsak mesec organizirajo združenja različnih umetnikov in razstave umetniški del. Nekaj korakov stran lahko najdemo sobo, kjer so na obešalnikih razstavljena oblačila, saj se njena uporabnica Dina ukvarja z reciklirano modo ter predeluje in izdeluje obleke iz ostankov blaga ali preostalih neuporabnih oblačil.

V isti zgradbi najdemo plesalce, ki zahajajo v prostore Roga z namenom gibalnega izražanja, spoznamo pa lahko tudi Katarino Shoaib, ki je ena izmed članic skupine Sista'z plac. Ta skupina združuje najrazličnejše aktivnosti: ukvarjajo se s plesom, šiviljstvom, ilustracijami, risanjem, didžejstvom in preostalim ustvarjanjem.

»Ideja je bila, da se punce v tem prostoru dobivamo, da smo kreativne in nekaj počnemo. Jaz na primer plešem break dance in ker se v takem plesu ženske ne morejo zares uveljaviti ali pa jim je ta korak nerodno narediti, imamo ta prostor, da se skupaj dobivamo, treniramo in ustvarjamo.« Povezale so se z moškimi plesalci, ki zavzemajo prostor pod njimi, da lahko skupaj delajo v prid mladih. Ena od njihovih vizij se dotika mladinskega centra za hip hop, kjer bi lahko izvajali delavnice. »Delamo iz srca, v to smo vlagale svoj denar,« je razložila Katarina, ki jo je plesno udejstvovanje v Rogu popeljalo po vsej Evropi. »Ne samo na tekmovanja, tudi delavnice sem imela že povsod. Ljudje pridejo iz tujine v Rog in začutijo našo energijo. Skupaj včasih spontano zaplešemo, saj imamo najboljše didžeje v Ljubljani.«

Na desni strani od vhoda je Socialni center Rog. Gre za enega od prostorov, ki se osredotoča na aktivizem, demokratično povezovanje in delovanje. Vse od leta 2006 gradijo različne skupnosti, ki so sistemsko diskriminirane: ukvarjajo se s prosilci za azil, begunci, brezdomci in tistimi, ki so brez rednih oblik zaposlitve. Že v preteklosti so veliko ukvarjali z migrantsko problematiko, kar lahko razberemo iz njihove pomoči izbrisanim in nevidnim delavcem sveta. Socialni center je bil namreč eden ključnih dejavnikov, zaradi katerih je ta izbris prišel v javnost in se začel reševati. Trenutno se ukvarjajo predvsem z begunsko krizo. V centru poteka integracijsko delo, migrantom ponujajo pravno svetovanje, izvajajo pritisk na državne institucije ter organizirajo tečaje slovenščine, angleščine in farsija.

»Jeseni nameravamo ponovno začeti samoorganizacijo ljudi, ki jih družba jemlje kot žrtve ali ljudi brez sposobnosti. To ne pomeni, da jim samo pomagamo, oni pa pomoč jemljejo, ampak postanejo del nas in se skupaj dogovarjamo o tem, kako naprej,« je pojasnila Aigul Hakimova. Begunci in prosilci za azil sodelujejo tudi pri samem programu in vsebinskem delu, saj v Socialnem centru organizirajo razne dogodke in ustvarjajo prostor, ki je odprt za različne debate. Te debate odpirajo tudi vprašanja o tem, kdo so, kakšna je njihova vloga v družbi in kakšna je povezava med družbo in avtonomno skupnostjo. Po incidentu z bagrom in napadu ulične tolpe ter po izvedbi takratnih kulturnih dogodkov je nastalo veliko tekstov in poezije, kar je skupina, ki je želela vzpostaviti svoj časopis, kjer bi se lahko pisno izražala, začela zbirati v formi časopisa Rogoviljka. Rogoviljka je projekt, ki je pred kratkim dosegel svojo prvo izdajo, od zdaj pa naj bi izhajala redno. Priključila se jim je tudi iniciativa dijakov Param dokso, ki bi si radi v Rogu ustvarili svoj prostor. Njihova poglavitna ideja je ustvarjanje študentskega časopisa s kritično vsebino. Delavnic in področij umetnosti, s katerimi se ukvarjajo, je še mnogo več, uporabniki pa imajo že druge ideje, s katerimi bi napolnili Rog z novimi vsebinami. Trenutno imajo kar nekaj novih pobud oziroma skupin in ljudi, ki bi radi delovali v tovarni. Že nekaj časa razmišljajo tudi o novem prostoru za gledališče, nastope, gibalne in umetniške dejavnosti.

Argumenti proti uporabnikom Roga slonijo predvsem na tem, da so rogovci prostor zasedli nelegalno. Sami priznavajo, da zasedajo prostor, ki ni njihov, temveč je v lasti vseh občanov. Legitimnost za svoja dejanja opravičujejo s tem, kar počnejo, hkrati pa izpostavljajo, da ne gre le za vprašanje lastnine, ampak predvsem za neko širše politično vprašanje, zakaj so taki prostori pomembni. »Teh prostorov nismo zasedli iz nekih privilegijev, temveč se je večina zatekla vanje, ker ne najde ustreznih prostorov drugje, saj ti prostori ponujajo določeno svobodo, da lahko v njih marsikaj počneš in jih prosto predeluješ, nadgrajuješ, uporabljaš. Tukaj smo, ker so vsebine, ki jih izvajamo, in prostori, ki jih uporabljamo, zastonj, drugje pa so dragi,« je zaključil Rastko.

Besedilo: Patricija Fašalek
Foto: Saša Aleksandra Prelesnik

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol