Sv. Katarina – hrvaška bolnišnica, kamor hodijo tudi Slovenci

17. 2. 2017 | Vir: Jana
Deli

60-letni gospod s hudimi bolečinami v hrbtenici se je v Zagreb pripeljal na slikanje z magnetno resonanco. »Slovenec sem. S težkim srcem vam povem, da bi si srčno želel, da bi imeli doma takšno bolnišnico,« mi je dejal.

To je le ena od številnih izkušenj, ki kaže na nezadovoljstvo s slovenskim zdravstvom. In pojasnjuje, zakaj vse bolj hodimo čez mejo.

Nedopustno dolge čakalne dobe v Sloveniji so glavni razlog, da vse več Slovencev na diagnostične preglede in operacije hodi v tujino. Hrvaška nam je blizu, ni jezikovne ovire, saj hrvaško vsaj pogovorno govorimo vsi. Poleg tega so cene medicinskih storitev tam nižje kot pri nas. Pa še denar za te storitve nam zavarovalnica povrne, saj nam to omogoča evropska direktiva o prostem pretoku bolnikov. Sv. Katarina je zasebna bolnišnica, ki jo Slovenci – sodeč po številu slovenskih bolnikov, ki gredo tja – dobro poznamo. Od leta 2011 deluje v Zaboku, nedaleč stran od hrvaške prestolnice, od leta 2013 pa še Poliklinika v Zagrebu. Idejna začetnika Sv. Katarine sta mož in žena, Dragan in Jadranka Primorac. On zdravnik pediater in genetik, ona diplomirana ekonomistka, oba nekoč v politiki. On idejni vodja projekta zasebne bolnišnice, ona poslovni vodja.

Vse na enem mestu

»Želeli smo ustanoviti bolnišnico, ki bo imela vse na enem mestu. Odločili smo se za tako imenovani integralni pristop k zdrav­ljenju. To pomeni diagnostika, operativa in rehabilitacija v eni ustanovi,« o začetkih Sv. Katarine pripoveduje Jadranka Primorac. To je za bolnika prijazen pristop k zdravljenju in okrevanje je dokazano boljše ter hitrejše. Zgledovali so se po sloviti ameriški kliniki Mayo. Bolnišnico v Zaboku so postavili tik ob javni Splošni bolnišnici, s katero odlično sodelujejo. A zaradi velikega števila bolnikov, ki k njim prihajajo z vsega sveta, že kujejo načrte o širitvi.

16-milijonska investicija

Lani so obravnavali več kot 34 tisoč bolnikov, to je 100 pacientov na dan.

»V bolnišnico smo vložili 16 milijonov evrov. To je ogromno. A smo vedeli in verjeli, da bolniki iščejo in potrebujejo kakovostne zdravstvene storitve.« Njihova vizija je bila in ostaja vrhunska storitev in oskrba, ki jo zagotovijo najmodernejše aparature, tehnike zdravljenja in seveda izjemni strokovnjaki.

»Naši zdravniki imajo drugačen pristop do bolnikov. Če pridete k nam na slikanje z magnetno resonance, vas bomo najprej slikali, takoj zatem boste šli na pregled k specialistu, ki vam bo pojasnil, kaj je pokazala magnetna resonanca. Z zdravnikom se boste pogovorili o nadaljnjem zdravljenju, dal vam bo svoje strokovno mnenje, je pa seveda vaša odločitev, kje boste nadaljevali zdravljenje.« Pod črto, ni nepotrebnega čakanja. Bolniki tak pristop očitno cenijo, saj so v neodvisni raziskavi prav Sv. Katarino izbrali za najboljšo zasebno bolnišnico v državi.

Gari Kasparov, Severina, predsednica države ...

»Hrvaška je majhna,« pravi o načrtih za naprej. Že zdaj je med njihovimi bolniki 40 odstotkov tujcev. Med njimi tudi zveneča imena: denimo šahovski mojster Gari Kasparov. Pa številni 'pomembni' Hrvati: Sv. Katarina skrbi za hrvaško nogometno reprezentanco, hrvaške olimpijce, koleno so operirali pevki Severini, celo hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je njihova pacientka. Jadranka Primorac je pred kariero v zdravstvu delala kot svetovalka ministra za gospodarska vprašanja na hrvaškem zunanjem ministrstvu, mož Dragan je bil v vladah med letoma 2003 in 2009 minister za znanost, izobraževanje in šport. »Ni mi žal, da sva zapustila politiko. Našla sva se v realnem sektorju, ni nama težko delati po 12 ur na dan, petek in svetek.«

Zaslužek, pravi, ni na prvem mestu.

»Pomembna je najina zapuščina. Verjamem, da z jasno vizijo, fokusom in pogumom dosežeš rezultate. Osebna in profesionalna etika te vlečeta naprej, da narediš vse v dobro bolnikov.«

Vodoinštalater bolje plačan kot zdravnik

V Sv. Katarini dela 17 zdravnikov, celotno medicinsko in administrativno osebje šteje 60 ljudi.

»Naši zdravniki so vrhunski strokovnjaki, Hrvaška že od nekdaj slovi po dobri medicini. Tudi v javnih zdravstvenih zavodih delajo odlični mladi strokovnjaki.« Slika je precej podobna slovenski. »Veste, hrvaško javno zdravstvo nad vodo držijo ravno ti mladi zdravniki, njihova zavzetost in odgovornost do pacientov.«

Na Hrvaškem bodo za sanacijo zdravstva dali 700 milijonov evrov, takšne so vsaj obljube in ocene. A hrvaški bolniki imajo dovolj, čakalna doba za slikanje z magnetno resonanco je leto dni in pol. Na operacijo kolka ponekod celo dve leti. Še hujše kot pri nas. A problem v državah nekdanje Jugoslavije je enak.

»Mi se moramo zgledovati po dobrih evropskih sistemih, osebno mislim, da je rešitev v boljšem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja.« A pozor: hrvaška zavarovalnica za specialistični pregled, ki traja pol ure, plača dobrih 12 evrov (92 hrvaških kun). Vodoinštalater v tem istem času zasluži dobrih 50 evrov (400 hrvaških kun).

»Kaos! In povrhu vsega gredo bolniki, tako kot Slovenci, lahko v tujino. Pa jim denar, tako kot vam, povrne naša zavarovalnica. Nam, ki smo zasebna bolnišnica v Zagrebu, pa ne plačajo, da bi opravili več storitev za bolnike.« Cene zdravstvenih storitev v Sv. Katarini niso pretirane, so nižje kot pri slovenskih zasebnikih, prilagojene so hrvaškemu trgu, ki se po krizi (pre)počasi pobira.

Izziv, strast do dela in vsakodnevna borba

Po prijetnem klepetu me je Jadranka ponosno popeljala po bolnišnici. Ordinacije in bolniške sobe so premišljeno opremljene, veliko je bele barve. Nikjer tistega zoprnega bolniškega vonja. Prostori so pač stari le šest let.

»Ko bolnik pride v bolnišnico, je v krču. Nihče se v bolnišnici ne počuti prav dobro in veselo. Zato si želimo bolniku omogočiti čim prijetnejše bivanje pri nas. Čim bolj domače.« Osebje je prijazno, vsak te pozdravi. Področja medicine, ki jih pokrivajo, se širijo: poleg že omenjene estetske in plastične kirurgije bodo bolnikom omogočili še zdravljenje bolezni zadnjika in danke ter neinvazivne kardiološke posege.

»Razvijali se bomo in za bolnike iskali najboljše ter najprijaznejše metode zdravljenja. Medicina ves čas napreduje, poskušali bomo slediti napredku.« V manjši kliniki je to seveda veliko lažje kot v večjih bolnišnicah. Sv. Katarina za zdaj uspešno sledi in izpolnjuje svoje poslanstvo.

»Pri nas so pravila jasno. Mi smo kot družina. Vsak da v svoje delo svoje srce. Samo če delaš s srcem, lahko delaš z ljudmi.«

Besedilo: Maja Sodja, fotografije: arhiv bolnišnice Sv. Katarina

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju