Okoli 30 tisoč jih je, majhnih in drobnih, velikih in mogočnih, ljubkih in robatih – komaj katero prestolnico na svetu obdaja toliko otokov in otočkov kot Stockholm.
O Stockholmu
Selma Lagerlöf je zapisala, da je Stockholm mesto, ki lebdi na vodi, saj leži na 14 otokih. Leta 2012 je bil Stockholm prva evropska zelena prestolnica; zrak v njem je čistejši kot v drugih prestolnicah in voda tako čista, da v restavracijah strežejo losose, ujete v mestnih loviščih. Medtem ko je novi Stockholm tisti z modernimi stavbami in kulturnimi ustanovami ter največjimi nakupovalnimi centri, je Gamla Stan stari Stockholm, umirjen in romantičen. Ulice so ozke in hiše visoke, tukaj je ogromno pouličnih umetnikov, trgovin s spominki ... Ker leži na 14 otokih in na ustju jezera Mälaren, Stockholmu včasih rečejo tudi Severne Benetke.
Zgodovina
Stockholm je prvič omenjen v zapisih iz leta 1252. Mesto je takrat dobilo pomembno vlogo v trgovini z železom iz rudnikov v Berslagenu. Prvi del imena stock (lesen hlod) najverjetneje izvira iz obrambnega sistema iz hlodov, ki se je raztezal med jezeroma Mälaren in Saltsjön. Drugi del – holm (otoček) – se navezuje na otoček Stadsholmen v središču Stockholma, okrog katerega se je skozi več stoletij razvijalo mesto do današnje podobe. Mesto naj bi ustanovil Birger Jarl z namenom, da zaščiti Švedsko pred vdorom tujih ljudstev z morja in da prepreči plenjenje mest, kot je Sigtuna na jezeru Mälaren.
Gamla Stan
V starem mestnem jedru Gamla Stan se počutite, kot da vas je nekaj prestavilo v že zdavnaj minuli svet. V razvoju naselbine so sodelovali tudi nemški trgovci iz Lübecka. Gamla Stan še po več stoletjih ne taji nemškega vpliva. Na takratni gospodarski razcvet spominjajo imena ulic. Tyska Brinken (Nemški klanec) pripelje do božje hiše Tyska Kyrkan – do Nemške cerkve, ki je nastala po letu 1571. Nedaleč od cerkve je Tyska Skolgränd (Ulica nemške šole), Tyska Brunnsplan pa je trg z Nemškim vodnjakom. Oglejte si tudi cerkev sv. Nikolaja, Kraljevi dvorec, dvorec Drottningholm in Mestno hišo.
Umetnost
Umetnost v Stockholmu ni nekaj elitističnega. Podzemeljska umetnost je razstavljena v najdaljši galeriji na svetu – na 70 od 100 metrojskih postaj, večinoma izdolbenih v skalo globoko pod mestom. Za začetek so leta 1957 okrasili T-Centralen, stockholmski glavni kolodvor, na katerega se poleg podzemnih stekajo tudi drugi vlaki. Posebna privlačnost je postaja v Tensti, predmestni četrti, v kateri prevladujejo priseljenci. Helga Henschen je leta 1975 novim sodržavljanom želela izročiti Vrtnico za priseljence, na kateri prevladujejo svetlo rjavi odtenki, sporočila v najrazličnejših jezikih ter upodobitve rastlin in živali.
Kultura
Stockholm imenujejo tudi mesto gledališč in kulture. V njem je toliko gledališč kot – v primerjavi s številom prebivalcev – menda v nobeni drugi evropski metropoli in ponuja več kot 65 muzejev. Na otoku Djurgarden sredi mesta je shranjena sloveča znamenitost: ladja Vasa v posebej zanjo zgrajenem muzeju Vasavarvet. Ladja, ki naj bi postala ponos vsega švedskega ladjevja, se je 1628 potopila v stockholmskem pristanišču, le nekaj sto metrov od sedanjega doka v muzeju. Nedaleč od tam je Nordijski muzej s ponazoritvami švedske zgodovine. V Skansenu so uredili najstarejši muzej na prostem na svetu. Splača si ogledati tudi Narodni in Strindbergov muzej.
Za lačne in žejne
Cene hrane in pijače v Stockholmu so nad evropskim povprečjem, a še vedno lahko najdete odlične azijske restavracije, kjer boste za neomejeno količino hrane odšteli okrog 10 evrov. Če ste zadovoljni s hitro prehrano ali celo supermarketom, se boste lahko najedli še ceneje. Pri Švedih se na mizi znajdejo tako ribe kot meso, krompir, zelenjava in sadje. Med žiti prevladujeta rž in oves, med sadeži pa gobe in borovnice. Alkoholne pijače, ki vsebujejo več ko 3,5 % alkohola, lahko kupite v posebnih trgovinah, imenovanih systembolaget. Odprte so do 18. ure, ob nakupu pa morate pokazati osebno izkaznico.
Besedilo: Jasna Milinković