Ste zdravi, vitki in družabni? Za vse to se lahko zahvalite mikrobom v vašem črevesju!

Ko se je pred leti britanska znanstvenica in pisateljica Alanna Collen vračala iz gozda na Malajskem polotoku z enega od svojih izletov, na katerih je iskala netopirje (nad katerimi se je navdušila tekom pisanja svoje diplome iz biologije), si ni mislila, da jo bo ta izkušnja spremenila za vedno. Čeprav se je najbolj bala pijavk, se je v bazni tabor vrnila z drugačno vrsto nadloge. S klopi. In to 50 njih!

Potem, ko se jih je znebila enega po enega, se je navkljub zoprnim simptomom spet posvetila netopirjem, da bi šele leta po tem neljubem dogodku hudo zbolela.

Predpisali so ji močne antibiotike, ki so jo ozdravili bolezni, s katero so jo okužili klopi, a so ji po drugi strani tudi škodili. Zaradi antibiotikov je namreč postala negostoljubna do mikrobov – tistih sto bilijonov prijaznih bitjec, za katere je bilo njeno telo še do nedavnega dom.

Pa ne le njeno telo. Vsako telo!

• »Človek ni le iz mesa in krvi, mišic in kosti, možganov in kože, je tudi iz bakterij in gliv. V vsakomer je več 'njih' kot njega samega. Samo vaše črevesje gosti sto bilijonov mikroorganizmov, ki kot koralni greben rastejo na razčlenjenem morskem dnu, v vašem črevesju. Med gubami vsašega 1,5 metra dolgega debelega črevesa s površino zakonske postelje si je svojo nišo poiskalo približno 4000 vrst. V svojem življenjenju boste gostili tolikšno množico mikroorganizmov, kot je ima skupno pet afriških slonov. Vaša koža kar mrgoli od njih. Na konici vašega prsta jih je več kot ljudi v Veliki Britaniji.«

Se vam zdi misel na to odvratna? Alanni Collen se kot evolucijski biologinji ne zdi tako. Ve namreč, da sto bilijonov mikrobov ne bi moglo živeti v človeškem telesu, če mu ne bi bili tudi v pomoč. In ker je Alanni vse to vedela, jo je takrat pričelo zanimati, kaj je z antibiotsko kuro, s katero se je znebila slabe okužbe, naredila dobrim klicam v sebi. To jo je pričelo zanimati ravno pravi čas, saj je znanost prav takrat pričela priznavati, da so naši mikrobi zelo pomembni za delovanje našega telesa in da brez njih sploh ne moremo biti zares zdravi.

• »Znanstveni dokazi kažejo, da motnje ravnovesja telesnih mikrobov povzročajo gastrointestinalne težave, alergije, avtoimunske bolezni in celo hudo debelost. Vplivajo pa tudi na duševno zdravje, saj vplivajo na tesnobo, depresijo, obsesivno-kompulzivno motnjo, nakazuje se celo povezava z avtizmom.«

Zadnje raziskave prav resno namigujejo na to, da številne bolezni, za katere smo mislili, da so le del življenja, posledica napak v genih ali tega, da naše telo pač opeša, izvirajo iz porušenega ravnovesja mikrobov, ki jih gostimo v našem telesu.

Alanna Collen se je podala na razburljivo raziskovanje mikro-vesolja v nas sami, s knjigo 10-odstotni človek, pa je tja povabila še vse nas. In verjemite nam na besedo: knjigo boste mestoma brali s široko odprtimi usti!

Naj vas v nadaljevanju navdušimo, presenetimo in hkrati šokiramo z nekaj zares zanimivimi poudarki iz knjige.

1. Slepič – varna hiša za mikrobe!

Ste vedeli, da slepič ni zgolj nekoristen ostanek preteklosti, ki bi se ga bilo najbolje čimprej znebiti? Alanna v knjigi dokazuje, da je slepič v resnici nadvse koristen, saj deluje kot 'varna hiša' za mikrobe. Ali povedano drugače: če se zastrupimo s hrano ali okužbami prebavil, bodo črevesje ponovno naselili mikrobi, ki ždijo varno spravljeni v slepiču. Glede na to, da smo prebavna obolenja, kot so griža, kolera ali giradioza, uspeli izkoreniniti šele pred desetletji, se zdi tovrstna varovalka za 'dobro in pestro naseljeno' črevesje precej smiselna.

• »... se je izkazalo, da je celo v sodobnem razvitem svetu koristno, če slepič obdržimo vsaj do odraslosti, saj nas varuje pred ponavljajočimi se okužbami prebavil, motnjami imunskega sistema, krvnim rakom, nekaterimi avtoimunskimi boleznimi in celo srčnim infarktom. To omogoča zato, ker deluje kot zatočišče mikrobnih organizmov.«

Vse to je dokaz, kako pomembni so mikrobi za naše telo.

2. Mikrobi vplivajo na našo osebnost

Bi vas presenetilo, če vam povemo, da se znanost vse bolj strinja s tezo, da svoje osebnosti ne oblikujemo zgolj mi ali naši geni, temveč jo sooblikujejo tudi bakterije, ki živijo v našem črevesju?

• »Miši brez črevesnih mikrobov so nedružabne – raje so same kot z drugimi mišmi. Miš z normalno mikrobioto bo pozdravila vsako novo miš, ki pride v njeno kletko, medtem ko se miši brez klic držijo miši, ki jih že poznajo. Zdi se, da so miši prijaznejše že zgolj zato, ker imajo črevesne mikrobe. Vaša mikrobiota poleg izbire prijateljev morda vpliva tudi na to, kdo vas privlači.«

Koliko je na stvari, so pred časom skušali podrobneje raziskati z eno od mnogih raziskav na miškah, s katero so skušali odkriti, ali lahko s spreminjanjem črevesne flore vplivajo na njihovo vedenje. Po tretmaju z antibiotiki so pasmi dveh različnih mišk (od katerih so bile ene značilno anksiozne, druge pa družabne in samozavestne) še navzkrižno cepili z klicami druga druge in merili, koliko časa potrebujejo, da zberejo pogum, da sestopijo s ploščadi in pričnejo raziskovati okolico.

• »Sicer pogumne švicarske miši so po prejetju mikrobov anksioznih miši za odhod potrebovale trikrat več časa, kot ko so imele svoje mikrobe. Podobno so tudi miši BALB postale pogumnejše in so ploščad zapustile hitreje, ko so prejele mikrobioto švicarskih miši.«

3. Vse bolezni se začnejo v črevesju!

Poleg številnih bolezni, ki jim nekateri pravijo kar bolezni 21. stoletja, med katerimi so tudi alergije, astma, avtoimune bolezni in diabetes, se zadnja leta pojavljajo tudi pomisleki, da imajo mikrobi v črevesju nekaj opraviti tudi s shizofrenijo in celo avtizmom.

• »Raziskovalci so ugotovili, da se nakazuje povezava tudi z obsesivno-kompulzivno motnjo, motnjo aktivnosti in pozornosti (ADHD) in Tourettovim sindromom, ki so v zadnjih desetletjih čedalje pogostejši. Stara ideja, da duševne težave povzročajo mikrobi, se vrača, vendar z novim, bolj pretanjenim preobratom. Morda niso vsega krivi znani sovražniki, kot je toksoplazma, ampak zgago povzročajo tudi naši domači mikrobi.«

Da pripadniki naše mikrobiote lahko dejansko vplivajo na naše zdravje in vedenje, pa niso dokazali zgolj številni poskusi na miškah, temveč obstajajo tudi evidentiran primer avtističnega dečka, ki se mu je stanje malodane čudežno popravilo, ko so ga okužbe z eno od neprijetnejših bakterij zdravili z novim antibiotikom.

4. Smo predebeli zaradi mikrobov?

Na Zahodu je danes pretežka že dve tretjina odraslih, od teh pa jih je kar polovica tudi debelih. Medtem ko je v Združenih državah Amerike, ki so na lestvici debelosti šele na 17. mestu, pretežkih in debelih kar 71% prebivalcev, je najbolj debela država v Zahodni Evropi Velika Britanija z 62 odstotkih pretežkih, a je pri tem šele na 39. mestu. Te številke se berejo naravnost alarmantno, če pomislimo, da so ljudje v šestdesetih eltih prejšnejga stoletja bili v povprečju veliko lažji. Tisti, ki so leta 2015 tehtali 70 kilogramov, bi leta 1965 brez večjih težav tehtali 12 kilogramov manj.

So krivi geni, lenoba ali naša požrešnost? Znanost ni več tako zelo prepričana. Še več. Vse več jih je mnenja, da gre vzroke za epidemijo debelosti morda iskati kar v naši mikrobioti, ki se je spremenila zaradi pretirane rabe antibiotikov in spremenjene prehrane, s katero 'hranimo' kolonije svojih mikrobe.

• »Vrsta raziskav je pokazala, da je debelost povezana s premajhno količino zaužitih vlaknin. Z neko raziskavo, v kateri so deset let spremljali mlade odrasle Američane, so ugotovili, da večja količina zaužitih vlaknin pomeni nižji ITM ne glede na količino zaužitih maščob.«

Alanna Collen gre na tem mestu še dlje in je pri tem povsem jasna. Trdi namreč, da nismo le to, kar jemo, temveč smo to, kar jedo oni! In poskusi ji tu pritrjujejo, še posebno tisti z merjenjem ravni bakterije Akkermania, ki skrbi, da ostajamo vitki in nas dobesedno varuje pred debelostjo.

• "... miši pri poskusih redijo tako, da jim dajejo živila z visoko vsebnostjo maščob, se raven bakterij Akkermania zniža, če pa ta živila zamenjajo s takšnimi z vlakninami, se število bakterij spet poveča na zdravo raven."

5. Probiotiki so blažev žegen!

Drži, da imajo probiotiki ugoden vpliv na našo mikrofloro, a so ne glede na vrsto zgolj balzam. V nas enostavno ne zdržijo dovolj dolgo. Če bi hoteli od njih zares imeti kakšne koristi, bi jih morali jemati redno. A četudi bi jih jemali redno, bi bilo dodajanje probiotikov k prehrani zgolj nekaj takega, kot 'če bi vojake v vojno pošiljali brez streliva'.

• »Za trajen učinek moramo zagotoviti okolje, v katerem koristni mikrobi uspevajo dan za dnem, ne da bi nam bilo treba njihovo število obnavljati s posegi od zunaj. In to nas pripelje do prebiotikov. To niso žive bakterije, temveč hrana zanje. Namenjena je krepitvi populacije najbolj zdravih sevov.«

Zanimivo?

Priporočamo v branje!

• 10-odstotno človek – Alanna Collen

Vse, kar morate vedeti o »svojih« bakterijah, ki jih še kako potrebujete

Se zavedate, da v svojem odsevu v ogledalu vidite samo deset odstotkov človeka? Ob vsaki človeški celici nosite še devet prisklednikov – mikroorganizmov. Če se ob tem podatku z gnusom stresete, nikar. Britanska biologinja Alanna Collen nas popelje na napeto, poučno in zabavno popotovanje v skrivnostni svet »naših« mikrobov. Ugotovili bomo, da brez njih ne bi bili živi, kaj šele zdravi. Z raziskovanjem človeškega mikrobioma smo na pragu nove dobe razumevanja in preprečevanja bolezni – debelosti, alergij, avtoimunskih in duševnih motenj, morda celo raka. Skrajni čas je, da spoznamo svoje male črevesne sopotnike, jih cenimo in varujemo, in skrb nam bodo vračali z zdravjem.

Alanna Collen je britanska znanstvenica in pisateljica z doktoratoratom iz evolucijske biologije na University College London in Zoological Society of London. V svoji karieri je Alanna pisala za Sunday Times Magazine, Guardian, Huffington Post in ARKive.org . Nastopala je na številnih radijskih in televizijskih programih, vključno z BBC Radio 4 in BBC One. Živi v Bedfordshire z možem.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord