Čas za sajenje priljubljene plezalke je avgusta.
Obstajajo različne skupine srobotov z različno močno rastjo in časom cvetenja. Posebno močno rastejo spomladanske cvetnice, na primer planinski srobot (Clematis alpina) in gorski srobot (Clematis montana). Največje cvetove imajo hibridi srobota; nekatere sorte cvetijo celo dvakrat na leto. Hibridi srobota rastejo najšibkeje in redko dosežejo več kot tri metre v višino. So nekoliko občutljivejši kot druge skupine. Za posebno robustne veljajo sorte italijanskega srobota (Clematis viticella). Tako kot vse divje vrste so bolj odporne proti korenskim glivicam, ki povzročajo uvelost srobota. Italijanski sroboti cvetijo izključno na novem poganjku in kažejo prve cvetove večinoma šele konec junija.
Najboljši čas za sajenje
Srobot ponujajo v loncih in ga lahko sadite vse leto. Najboljši čas za sajenje je pozno poletje od avgusta do oktobra, ker je takrat temperatura tal med 14 in 22 °C optimalna in zagotavlja dobro ukoreninjenje. Tako rastline brez težav preživijo zimo. Sajenje pozno poleti ima tudi to prednost, da se že ukoreninjene plezalke naslednje leto brez zakasnitve začnejo novo sezono in že prvo leto bujno cvetijo.
Pravilno sajenje
Srobot previdno izlončite. Če so rastline močno ukoreninjene, lonec ali vrečko prerežite, da se občutljivi poganjki ne odtrgajo. Izsušene grude postavite za nekaj časa v vedro z vodo, da se zemlja lahko napije vode. Za sajenje ne potrebujete prevelike jame. Izkopljite sadilno jamo tako globoko, da leži površina grude približno za širino dlani pod površino zemlje. V sadilno jamo dajte drenažno plast iz drobirja. Izkopano zemljo znova dajte v jamo in jo na rahlo pritisnite z roko. Idealno rastišče so globoka, rahla humusna tla na polsenčnem mestu. Rastlino temeljito zalijte in na koncu nanesite približno deset centimetrov debelo plast mulča iz lubja, kamenčkov ali pinijeve skorje, da zaščitite območje korenin pred izsušitvijo in temperaturnimi nihanji. Če srobote sadite pozno poleti, jih ne gnojite. Gnojenje prestavite na naslednjo pomlad.
Idealno rastišče
Divji sroboti rastejo v listnatih gozdovih in plezajo skozi drevesne krošnje proti svetlobi. Zato imajo radi tudi na vrtu glavo na soncu in noge v senci. Poiščite sončno, a ne prevroče rastišče za svoje srobote. Idealne so hišne stene, obrnjene proti zahodu, ali vitičasti obeliski pod visokimi drevesi s svetlo senco. Spodnjih od 30 do 50 centimetrov rastline naj bo vsekakor zasenčenih. Za to so primerne goste trajnice, ki pa se ne bohotijo. Takšne so ognjeni dež, zvončice ali funkije. Ko v soseščini rastejo zelo dominantne trajnice, na primer plahtica ali balkanska krvomočnica, korenine srobota omejite s koreninsko zaporo – s folijo za robnike ali z betonsko obrobo za trate.
Posebne zahteve glede tal
Tako kot vse gozdne rastline imajo sroboti radi humusna, enakomerno vlažno tla z dobrim odtekanjem vode. Na težkih tleh izkopljite dovolj veliko in globoko luknjo ter spodnjih deset centimetrov napolnite s peskom ali drobirjem, da se voda ne more ustaviti. V primeru stoječe vlage začnejo korenine gniti in rastline so zelo dovzetne za uvelost srobota. Najbolje je, da izkopano zemljo pomešate z veliko peska in komposta, napol razpadlim listjem ali navadno zemljo za rože.
Plezalna opora za srobot
Vsi sroboti se s podaljšanimi listnimi peclji, tako imenovanimi viticami, oprijemajo plezalne opore. Optimalni so leseni špalirji iz vodoravnih in navpičnih letev z dolžino roba približno od 2 do 2,5 centimetra. Jeklo pogosto priporočajo za vitičasto oporo, vendar ni prva izbira. Razlog za to je, da kovina odvisno od vremenskih razmer podleže močnim temperaturnim nihanjem, zato lahko povzroči omrzline na poganjkih.
Namestite vitičaste špalirje
Špalir namestite približno osem do deset centimetrov stran od hišne stene, da se tudi zadnja stran dobro prezrači. Velikost je odvisna od srobota: za šibko rastoče hibride popolnoma zadostuje dva metra široka in tri metre visoka vitičasta mreža. Močno rastoče sorte, kot so anemonski sroboti, lahko speljete na pergolo. Poganjke morate po sajenju pritrditi na steber z nekaj rahlimi vezalnimi žicami. Brž ko rastlina doseže prečko na pergoli, raste brez nadaljnjih opor.
Srobot podprite od vsega začetka
Pomembno je, da vitičaste opore namestite takoj po sajenju, že po letu dni namreč rastline zrastejo tako močno, da jih brez obrezovanja težko razvozlate. Po sajenju odstranite oporno palico in glavne poganjke speljite pahljačasto po vitičasti mreži.
Besedilo: Jasna Milinković
Fotografije: Shutterstock, Profimedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
