Smetka: Novo življenje zavrženih predmetov

30. 9. 2016 | Vir: Jana
Deli

Star babičin porcelan se ponosno bohoti na leseni gajbici, ob njem leseni mlinček za kavo čaka, da zmelje dišeča zrna z znakom pravične trgovine.

Cvetoča begonija pogleduje proti zbirki knjig, dogajanje pa stoično nadzira lutka v pisani poletni obleki. Tako na osrednji mariborski sprehajalni ulici že dobro leto dni poglede privabljajo različni predmeti v velikih izložbenih oknih Smetke, alternativne veleblagovnice. Trgovinica s pridihom nostalgije kar kliče po obisku.

»Veliko naših strank pove, da pridejo k nam se malo odpočit, si napast oči in nadihat nostalgije,« prikima Polona Červek, vodja programa društva Aktiviraj se, kjer je nastala ideja za trgovino, ki ponuja v ponovno uporabo že uporabljene predmete in z njimi spodbuja razmislek o toku potrošništva.

»Zavedamo se, da sveta ne bomo rešili in da bo potrošnja vedno del našega vsakdana. Stranke pa želimo nagovoriti, da se nakupov lotijo s premislekom, da razmislijo o potrošništvu, o tem, kaj sploh potrebujejo. Zato je Smetka alternativna trgovina. Z nekoliko arhaičnim izrazom veleblagovnica pa apliciramo na čase, ko smo v eni trgovini lahko dobili vse, od vijaka do vilice. Tudi v Smetki želimo ponuditi čim širši segment predmetov, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju.«

Ko odpadki dobijo dodano vrednost

Ideja o tovrstni trgovini se je porodila iz prvotnega programa Ropotarnice, zbirnega centra rabljenih predmetov, kamor Mariborčani že od leta 2010 prinašajo različne predmete, ki jih več ne uporabljajo, a se jim jih zdi škoda odvreči v smeti. »Pred dvema letoma smo začeli razmišljati, kako bi program Ropotarnice nadgradili, saj smo ugotovili, da veliko stvari ostaja neizkoriščenih. Lotili smo se recikliranja in pod blagovno znamko 100%R danes ponujamo tekstilne izdelke iz rabljenega tekstila. V nadaljevanju smo razvili še idejo upcycklingt rgovine,« razlaga Polona Červek. Ustreznega prevoda v slovenščino za upcyckling ni, še najbližje je izraz pouporaba, označuje pa proces, ko materialom ali izdelkom podaljšamo življenje v nadgrajeni ali spremenjeni obliki in jim s tem zvišamo dodano vrednost. Tako so v okrušenih čajnih skodelicah nastali simpatični mini vrtički, v zamaških radenske pa svečke enournice.

»Za svečke enournice smo dobili idejo ob globalni pobudi, ki poziva vse prebivalce sveta, naj enkrat letno za eno uro izklopimo luči,« zavzeto pripoveduje Julija Beršnjak, vodja trgovine in nosilka oznake najbolj prijazne osebe v društvu.

»Svečke izdelujemo sami, uporabljamo ekološki čebelji vosek, gorijo pa točno eno uro.«

Smetka pa je tudi ena redkih, če ne celo edina trgovina v Sloveniji, kjer so pod eno streho združeni izdelki lokalnih socialnih podjetij in pravične trgovine. Tako so v Smetki svoj prostor našli zadruga BikeLab, v kateri iz delov starih koles izdelujejo nove predmete, vintage oblačila zadruge Dobrota, oblačila društva Terne Roma, v katerem delujejo Rominje, z izdelki medgeneracijske hiše Sadeži družbe iz Murske Sobote se predstavlja Slovenska filantropija, tukaj najdemo tudi prehranske izdelke Kooperative Dame in še kaj.

»V regiji je socialno podjetništvo zelo močno in zdelo se nam je prav, da jih povabimo k sodelovanju,« pravi Polona.

In ker številna socialna podjetja na vzhodu Slovenije rešujejo marsikateri družinski proračun, je seveda na mestu vprašanje, v kolikšni meri jih podpira mariborska občina? »Verbalna podpora je zelo velika,« mirno razlaga Polona.

»Prostori, v katerih je Smetka, so občinski, vendar pa zanje plačujemo tržno najemnino. V ta korak smo šli zelo premišljeno, vedeli smo, da če bomo čakali na dejanja občine, bo prepozno. Za nas je lokacija izjemnega pomena, poleg tega je bilo od tega odvisno, ali nam bo uspelo realizirati zaposlitve. Vsi smo bili namreč predhodno brezposelni in smo nato prek javnih del dobili zaposlitev. Danes, po šestih letih delovanja, nas je v društvu zaposlenih sedem, od tega pet redno in dva prek javnih del. Ponosni smo, da smo si svoja delovna mesta ustvarili sami. Potrebnega je bilo veliko trdega in timskega dela, predanosti, zaupanja, dosti volje. Pa pravi ljudje smo na pravem mestu.«

Koliko v resnici potrebujemo

»Pri nas zbiramo vse, od vilic do vil. Vse lovilce prahu,« pravi Polona. Julija jo dopolni: »Vse, kar imate v stanovanju, pa tega leto dni niste niti prijeli v roke, je za v Ropotarnico. Vse za šivanje pa za v Smetko.« Strahu, da bi jim vhodnega materiala zmanjkalo, ni. Odpadki ves čas nastajajo.

»V šestih letih delovanja smo v ponovno uporabo dali 35 ton materiala, ki bi sicer končal na smetišču. Samo lani smo prejeli 12 ton tovrstnih donacij ljudi, ki so se angažirali, kar pomeni, da so stvari, ki jih več ne potrebujejo, očistili, oprali, sortirali in prinesli k nam. Najlažje je namreč vse skupaj vreči v kanto in se delati, da problemov z odpadki ni. Dokazali smo, da se da z njimi marsikaj narediti, da jih lahko celo nadgradimo z dodano vrednostjo. Vendar pa ostaja velik problem v tem, da je potreba po novem zelo močna. Raje kupimo novo majico za en evro, čeprav nam je jasno, da je cena zanjo v resnici izjemno visoka, da jo je plačalo okolje in cela veriga podplačanih delavcev. Seveda je najlažje o tem ne razmišljati, o tem nič vedeti. Vendar pa te ignoranca ne razbremeni odgovornosti!«.

Besedilo: Nives Cvikl // Fotografije: Aleksander Leon Cvikl

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju