Presnojedstvo: Je res surova hran bolj zdrava od kuhane?

S kuhanjem res lahko uničimo kar nekaj vitaminov in mineralov, a po drugi strani lahko ti isti vitamini in minerali s kuhanjem postanejo za naše telo lažje dostopni. Da naše telo lahko določeno hranilo uporabi, mora to biti v ustrezni molekulski obliki, da lahko prehaja med celicami v našem črevesju. S pomočjo žvečenja, kisline in encimov v naših ustih, želodcu in črevesju se hrana razgradi, prebavi in vsrka. Če hrane naše telo ne zmore prebaviti ali pa jo prebavi le delno, bo ta zapustila naše telo z vsemi koristnimi snovmi vred. Temu rečemo biouporabnost hranil.

Nekatera surova hrana ima dovolj hranil, če jo pojemo celo, tako kot je zrastla. Druga bo bolj hranljiva, če jo bomo zrezali ali zmiksali. Kuhanje lahko razgradi celične membrane določenih vrst zelenjave, tako da bo naše telo bolje vsrkalo vitamine in minerale v notranjosti, čeprav jih bo morda manj.

Paradižnik – sesekljan in na oljčnem olju pokuhan paradižnik vsebuje več likopena, ki ščiti naše celice pred poškodbami, kot surov. Enako velja za rdečo papriko.

Stročji fižol, zelena in korenje – kuhani imajo večjo biouporabnost kot surovi. Čeprav surovo korenje vsebuje več beta karotena kot kuhano, ga več absorbiramo iz kuhanega.

Česen in čebula – alicin, sestavina, ki spodbudi imunski sistem, se aktivira, če česen oz. čebulo sesekljamo in pustimo stati približno 10 minut, preden ju na hitro pokuhamo.

Brokoli, cvetača, kodrolistni ohrovt, zelje, grah, brstični ohrovt – to zelenjavo bi morali uživati surovo. Kuhanje uniči sestavine, ki preventivno delujejo proti raku. Z našteto surovo zelenjavo boste zaužili tudi več vitamina B1.

Špinača – surova je bogata z vitaminom C, ta se s kuhanjem uniči. Iz kuhane špinače pa naše telo izkoristi več antioksidantov, kalcija, magnezija in železa.

Surova ali kuhana?

Pomembno je, da jeste zelenjavo, čim več, več različnih vrst, surovo in kuhano.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ