13. oktober je svetovni dan tromboze. Krvni strdki oziroma tromboza predstavljajo vodilni vzrok srčno-žilnih smrti – srčnega infarkta in možganske kapi. Gre sicer za tiho, vendar življenjsko nevarno motnjo, svetovne raziskave pa kažejo, da je razumevanje globoke venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od poznavanja drugih bolezni, denimo srčnega infarkta, možganske kapi, raka dojk, raka prostate ali AIDS-a.
V imenu boljše osveščenosti o tej nevarni srčno-žilni motnji v nadaljevanju predstavljamo primer slovenskega vrhunskega športnika, ki želi biti anonimen.
Pred dvema letoma se je zaradi slabega počutja odpravil na rekreativno kolesarjenje, da se malo razmiga. Že po pol kilometra vožnje je zaznal težko dihanje in oteklino leve noge po vsej dolžini. Takoj se je zavedal, da gre za nekaj resnega, verjetno za zamašitev žile. Leva noga je bila skoraj 10 cm debelejša od desne.
V UKC-ju so mu z ultra zvokom ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnici je preležal 20 dni. Po odpustu domov se je počutil precej nebogljenega. Na sprehodih je moral sesti že po 30 metrih, ker mu je močno razbijalo srce. Vendar ni odnehal. Hodil je večkrat dnevno, čez 4 mesece je že prišel na Rožnik. Zdaj smuča, plava, igra tenis.
Ko pogleda nazaj, se spomni, da je verjetno spregledal nekatere prve znake oziroma opozorila (počene kapilare ob gležnjih in po goleni....). Verjetno so se že takrat kvarile venske črpalke.
Danes se zaveda, da je po koncu športne kariere, svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu. Skratka to ni bil prav zdrav življenjski slog.
